Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sodba VIII Ips 22/2023pomembnejša odločba

ECLI:SI:VSRS:2023:VIII.IPS.22.2023 Delovno-socialni oddelek

dopuščena revizija javni uslužbenci delovna uspešnost plačilo za povečan obseg dela denarna sredstva proračunski uporabnik zavrnitev revizije
Vrhovno sodišče
19. december 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Razpoložljivost denarnih sredstev v času, ko bi delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela morala biti izplačana, delo pa je bilo glede na predhodni pisni dogovor opravljeno, ni pogoj za njeno izplačilo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 223,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju toženki naložilo v plačilo 929,47 EUR iz naslova razlike v plači zaradi povečanega obsega dela za določene mesece v obdobju od 1. 2. 2013 do 30. 6. 2016 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih mesečnih zneskov (I. točka izreka). V presežku glede plačila 38,11 EUR je zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožniku je naložilo v plačilo toženkine stroške postopka (III. točka izreka).1

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke, potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in odločilo, da mora toženka tožniku plačati stroške odgovora na pritožbo.

3. Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom VIII DoR 54/2023 z dne 18. 4. 2023 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da razpoložljivost sredstev ni pogoj za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

4. Toženka vlaga dopuščeno revizijo zoper pravnomočno sodbo. Navaja, da sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili določbo 22.d člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, 56/2002 in naslednji) ter 3. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uredba, Ur. l. RS, št. 53/2008 in naslednji). Sredstva za izplačilo delovne uspešnosti za povečan obseg dela niso na razpolago, ker so bila že izplačana in niso bila prihranjena. Zato javni uslužbenec ne more biti upravičen do plačila iz tega naslova.

5. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člena ZPP).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu hišnika, pri čemer je poleg svojega dela zaradi nadomeščanja odsotnega javnega uslužbenca opravljal tudi dela upravnika, čistilke ter čistil tudi orožje. Pri tem je presegal pričakovane rezultate dela. V spornem obdobju je opravljal delo v okviru povečanega obsega dela, za kar so bili sklenjeni tudi pisni dogovori med tožnikom in toženko. Zato sta sodišči tožniku na podlagi prvega odstavka 22.e. člena ZSPJS prisodili del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Ob tem je sodišče druge stopnje pojasnilo, da se toženka ne more izogniti temu plačilu, ne glede na to, če zanj nima sredstev (ker je na primer sredstva že porabila za plačilo drugim javnim uslužbencem), saj je s tožnikom sklenila pisne dogovore za opravljanje povečanega obsega dela, tožnik pa je to delo tudi opravil. 9. Plačilo za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela iz 22.e člena ZSPJS je eno od treh vrst plačil za delovno uspešnost, do katerih so lahko po ZSPJS upravičeni javni uslužbenci. Te delovne uspešnosti so redna delovna uspešnost, delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (21. člena ZSPJS). Skupno zakonski ureditvi vseh treh oblik plačil za delovno uspešnost je, da ZSPJS najprej določa splošne pogoje za vzpostavitev plačevanja posamezne vrste delovne uspešnosti na ravni uporabnika proračuna in pri tem zamejuje in ureja obseg sredstev, ki se lahko porabijo za plačila iz posameznega naslova delovne uspešnosti, v nadaljevanju pa določa pogoje, ki omogočajo priznavanje pravice javnega uslužbenca do plačila iz teh pravnih naslovov.

10. Zakon tako tudi v primeru delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela najprej ureja pogoje za vzpostavitev plačevanja zaradi povečanega obsega dela na ravni uporabnika proračuna (22.d člen ZSPJS) in v nadaljevanju z določanjem pogojev za vzpostavitev pravice do plačila dela plače javnih uslužbencev določa tudi ureditev plačila iz tega naslova (22.e člen ZSPJS). Določba 22.d člena ZSPJS (navedena določba nosi naslov "Sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela") v prvem odstavku predvideva, da se lahko v primerih, ko to določa ta zakon, izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela nad omejitvijo iz 22. člena tega zakona2, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ali nezasedenih delovnih mest za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte.

11. V prvem odstavku 22.e člena ZSPJS (ta člen ima naslov "Plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela") so urejeni pogoji za priznavanje pravice do izplačila (posameznim) javnim uslužbencem. Ta določa, da se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.3 Nadalje zakon v tretjem odstavku istega člena pooblašča Vlado RS, da z uredbo določi pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence iz prvega odstavka tega člena, vključno s Slovensko vojsko, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih4. 12. Ob ugotovitvi, da je tožnik v vtoževanem obdobju presegel pričakovane rezultate dela in da so bili med njim in toženko sklenjeni pisni dogovori, ki jih opredeljuje prvi odstavek 22.e. člena ZSPJS5, je toženka v postopku (kar ponavlja tudi v reviziji) tožnikovemu zahtevku nasprotovala dejansko le s tem, da v času, ko bi mu morala izplačati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, sredstev za to plačilo takrat ni imela več na razpolago (ker jih je razdelila med druge javne uslužbence, ki so prav tako presegli pričakovane rezultate dela).

13. Razpoložljivost denarnih sredstev je (pred)pogoj za sprejem odločitve o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz tega naslova na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela. Razpoložljivost denarnih sredstev je pomembna v fazi sprejemanja odločitve o opravljanju povečanega obsega dela (ki jo sprejme predstojnik), ne more biti pa več odločilna, ko je sklenjen dogovor, delo po dogovoru pa je opravljeno. Na predstojniku je dolžnost in odgovornost, da pri vzpostavljanju sistema opravljanja povečanega obsega dela ter ob sklepanju pisnega dogovora o opravljanju povečanega obsega dela in kasneje izplačevanju delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela predvidi in zagotovi zadostna sredstva za plačilo tega dela.6 Nesprejemljivo je stališče, da bi moral javni uslužbenec kljub sklenjenim pisnim dogovorom in opravljenem povečanem obsegu dela nositi posledice tveganja premalo razpoložljivih denarnih sredstev v času predvidenega izplačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela.

14. Pomanjkanje denarnih sredstev v času predvidenega dejanskega izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela torej ne more vplivati na pravico javnega uslužbenca do izplačila dela plače, če so bili sklenjeni pisni dogovori o opravljanju povečanega obsega dela in je delo opravljeno.

15. Toženka se neutemeljeno sklicuje na odločitev revizijskega sodišča VIII Ips 11/2020 z dne 29. 8. 2020, saj v tej zadevi vprašanje razpoložljivosti denarnih sredstev pri proračunskem uporabniku niti ni bilo sporno. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na predhodno odločitev v obravnavni zadevi v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 56/2020 z dne 5. 3. 2021, saj so bili nosilni razlogi citiranega sklepa osredotočeni na spornost opravljanja povečanega obsega dela in na vprašanje, kaj ta pojem vključuje. Revizijsko sodišče je v obrazložitvi tega sklepa med drugim povzelo tudi zakonsko besedilo, ki se nanaša na razpoložljivost denarnih sredstev pri odločitvi o plačilu za povečan obseg dela. V dosedanjih odločitvah revizijsko sodišče v okviru presoje nosilnih razlogov sodb sodišča druge stopnje še ni zavzelo stališča glede pravne pomembnosti razpoložljivosti denarnih sredstev pri proračunskem uporabniku za priznavanje pravice do plačila delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela.7

16. Odgovor na dopuščeno vprašanje se glasi, da razpoložljivost denarnih sredstev v času, ko bi delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela morala biti izplačana, delo pa je bilo glede na predhodni pisni dogovor opravljeno, ni pogoj za njeno izplačilo.

17. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

18. Ker toženka z revizijo ni uspela, mora tožniku povrniti njegove stroške revizijskega postopka, in sicer za odgovor na revizijo 300 točk (tar. št. 16/6 OT), 2% materialnih stroškov in 22% DDV, kar znaša 223,99 EUR. V primeru zamude bo morala toženka plačati tudi zakonske zamudne obresti.

19. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, kot je razviden iz uvoda te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 V prejšnjem sojenju je sodišče prve stopnje med drugim zavrnilo zahtevek tožnika za razliko v plači iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela za mesece, za katere mu je toženka izdala sklepe o določitvi dela plače iz tega naslova z obrazložitvijo, da tožnik zoper njih ni ugovarjal. Pravilnost te odločitve ni bila predmet pritožbene presoje, saj se tožnik zoper to odločitev ni pritožil, niti kasneje revizijske presoje. 2 Po tej določbi znaša skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti najmanj 2 % in ne več kot 5 % letnih sredstev za osnovne plače. 3 Drugi odstavek 22.e člena ZSPJS, ki se nanaša na javne uslužbence v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih, za odločitev v tem sporu ni odločilnega pomena. 4 Za te javne uslužbence se pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti določi z zakonom oziroma splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona. 5 Po ugotovitvi sodišča druge stopnje so se ti pisni dogovori nanašali na vse vtoževane mesece razen julija 2013. Te ugotovitve pa toženka ni problematizirala niti v okviru vložitve predloga za dopustitev revizije niti v reviziji. 6 Tudi zgolj morebitna neskrbnost ali zmota osebe, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca pri uporabniku proračuna, pri predvidevanju denarnih sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela ne more vplivati na pravico javnega uslužbenca do izplačila tega dela plače. 7 Prav tako v dosedanjih revizijskih postopkih ni bilo izpostavljeno vprašanje pomena naknadne pisne odločitve (sklepa) delodajalca o višini plačila uspešnosti za povečan obseg dela.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia