Jedro

Z začasno odredbo ni mogoče za določen čas na občinski cesti v naselju vzpostaviti konkretne prometne ureditve, saj bi s tem pristojni občini bilo za ta čas onemogočeno, da določi drugačno prometno ureditev, čeprav bi bila potrebna za zagotovitev nemotenega in varnega prometa, za katerega je odgovorna. Narava stvari torej ne dopušča predlagane začasne odredbe.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 28.10.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo pritožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero se naj vzpostavi prometna "signalizacija", ki je bila vzpostavljena z odločbo z dne 17.11.1995, katera je bila izrečena za nično z odločbo z dne 26.2.1998, ki se izpodbija v upravnem sporu. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopno sodišče ugotavlja, da je tožbi ugodilo in odpravilo sporno odločbo in tako ostane v veljavi odločba z dne 17.11.1995, zato ni več potrebe za začasno ureditev stanja z začasno odredbo. Sicer pa pritožnik z začasno odredbo tudi ne more zahtevati izvršitve odločbe z dne 17.11.1995 in ne ponovne vzpostavitve prometne signalizacije po tej odločbi, ker je postavitev nove ali dodatne signalizacije ukrep, ki ga zaradi varnosti cestnega prometa v javnem interesu odredi upravni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenih predlagateljev in ne na zahtevo posameznikov, ne glede na to, da je pritožnik kot stranka sodeloval v postopku prometne ureditve ...

ulice.

Pritožnik v pritožbi izpodbija navedeni sklep in navaja, da je zoper izdano sodbo možna pritožba, ki se lahko rešuje več let. Zahteva za izdajo začasne odredbe se je glasila do pravnomočne odločitve sodišča, zato je zavrnitev zahteve preuranjena. Tudi Zakon o upravnem sporu časovno ne opredeljuje trajanja začasne odredbe, ampak njeno izdajo pogojuje zgolj s trajajočim pravnim razmerjem. Prvostopno sodišče ni upoštevalo predhodne odločitve vrhovnega sodišča, saj še najprej vztraja pri stališču, da je postavitev prometne signalizacije ukrep, ki ga zaradi varnosti cestnega prometa v javnem interesu odredi upravni organ po uradni dolžnosti in ne na zahtevo posamezniku, četudi so sodelovali v upravnem postopku. Toda za takšno stališče sodišče prve stopnje ni navedlo nikakršne pravne podlage. Če pritožnik ne bo mogel z izvršbo doseči izpolnitve sodbe, potem je le ta dejansko neučinkovita, saj iz dosedanjih ravnanj tožene stranke izhaja, da sama tega ne bo storila. Odločba iz leta 1995 je bila izdana zaradi zaščite tožnikovega premoženja in tudi njegove osebne varnosti, zato ni mogoče pavšalno zaključiti, da pritožnik ne more zahtevati izvršitve te odločbe. Po sporni cesti se odvija promet z vsemi prevoznimi sredstvi brez omejitev, zato zaradi preprečitve nepopravljive škode predlaga, da pritožbeno sodišče v zadevi meritorno odloči, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da pritožnik zahteva izdajo začasne odredbe, s katero se naj vzpostavi prometna "signalizacija" po odločbi z dne 17.11.1995. Zahteva se torej zavarovanje stanja oziroma vzpostavitev prometnega režima, kakršen je bil pred izdajo v upravnem sporu izpodbijane odločbe z dne 26.2.1998. Zahteva dana v smislu začasne ureditve spornega razmerja, ki je nastalo z odločbo z dne 26.2.1998, se tako ujema s tožbenim zahtevkom v upravnem sporu. To je izjemoma sicer dopustno, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, če se izkaže, da tožnikovih pravic drugače ni mogoče zavarovati in je to potrebno, da se odvrnejo z veliko verjetnostjo izkazane hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje (2. odstavek 69. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97). Toda po presoji pritožbenega sodišča v obravnavni zadevi narava stvari ne dopušča predlagane začasne ureditve. Za nemoten in varen promet na občinskih cestah so namreč odgovorne lokalne skupnosti (občina).

Lokalna skupnost na občinskih cestah v naseljih določi tudi prometno ureditev (17. člen Zakona o varnosti cestnega prometa v nadaljevanju: ZVCP, Ur. l. RS, št. 30/98). Prav tako je lokalna skupnost pristojna, da odredi odstranitev neustrezno postavljene prometne signalizacije ter postavitev nove signalizacije (7. točka 1. odstavka 18. člena cit. zakona). Zakon torej občini nalaga odgovornost za zagotovitev nemotenega in varnega prometa na občinskih cestah in istočasno daje tudi pooblastilo, da s tem namenom določi prometno ureditev v naseljih. Konkretna prometna ureditev pa je seveda odvisna od številnih objektivnih okoliščin (stanje vozišča, gostota in vrsta prometa, naravne ujme in podobno), ki se lahko tudi hitro spremenijo. Nove oziroma spremenjene razmere na občinski cesti v naselju pa lahko zahtevajo tudi drugačno prometno ureditev, zato po presoji pritožbenega sodišča z začasno odredbo ni mogoče za določen čas na občinski cesti v naselju vzpostaviti konkretne prometne ureditve, saj bi s tem pristojni občini bilo za ta čas onemogočeno, da določi drugačno prometno ureditev, čeprav bi ta bila potrebna za zagotovitev nemotenega in varnega prometa, za katerega je odgovorna.

Ker torej že narava stvari preprečuje izdajo predlagane začasne odredbe, se sodišče niti ni spuščalo v pritožbene ugovore, ker le ti na odločitev ne morejo vplivati. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 73. člena in 68. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.