Jedro

Ker je izvedenec opravil del izvedenskega dela pred uveljavitvijo pravilnika o tarifi za plačilo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS, št. 61/97, 72/98), del pa po uveljavitvi citiranega pravilnika (navzočnost na javni obravnavi), je sodišče pravilno odmerilo nagrado za opravljeno delo tako, da je ločilo opravljena delo do uveljavitve pravilnika in po uveljavitvi.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se nagrada za opravljeno izvedeniško delo zviša za 50 točk, v posledici česar se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se pod tč. 1 znesek 177.719,50 SIT zviša na znesek 182.219,50 SIT in znesek 229.315,38 SIT na znesek 235.121,82 SIT, pod tč. 3 pa se znesek 457.011,96 SIT zniža na znesek 452.511,96 SIT.

V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom priznalo izvedencu nagrado za opravljeno izvedeniško delo v višini 177.719,50 SIT neto oz. 299.315,38 SIT bruto, višji zahtevek v višini 457.011,96 SIT pa je zavrnilo.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje sodni izvedenec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izvedensko delo prevzel pred uveljavitvijo pravne podlage, na podlagi katere mu je bila odmerjena nagrada za pretežni del opravljenega izvedenskega dela. Vztraja, da mu sodišče prizna nagrado po obračunu izvedenske nagrade s pripadajočimi odvisnimi stroški z dne 15.5.2000. Priznana nagrada z izpodbijanim sklepom je občutno prenizka in ne zadošča za delo, ki je bilo opravljeno po 18.10.1997. Navaja, da je bilo delo opravljeno po tem datumu 4,5-krat manj vrednoteno, kot delo opravljeno pred tem datumom. Opozarja na zahtevnost izvedeniškega dela in na neustrezno odmerjeno nagrado.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo izvedensko nagrado tako, da je ločilo opravljeno delo do uveljavitve Pravilnika o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur. l. RS, št. 61/97, 72/98) in izvedensko delo opravljeno po uveljavitvi navedenega pravilnika, to je po 18.10.1997. Zato so pritožbeni razlogi v tej smeri neutemeljeni. Navedeni pravilnik namreč določa, da začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu in ne predvideva, da ta pravilnik ne velja za plačilo storitev izvedencev in sodnih cenilcev, ki so bili postavljeni za izdelavo izvedeniškega mnenja pred uveljavitvijo tega pravilnika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo navedenega pravilnika za izvedeniško delo opravljeno po uveljavitvi pravilnika.

Pritožbeno sodišče pa je preizkusilo ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Pravilnika o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje vseskozi ovrednotilo delo izvedenca kot zelo zahtevno in mu priznalo najvišjo možno nagrado, pri čemer pa je prezrlo, da je bil izvedenec navzoč na obravnavi dne 9.3.1999. Na tej obravnavi sicer ni podal izvedenskega mnenja, vendar je po določbi 3. odst. 9. člena navedenega pravilnika v takem primeru izvedenec upravičen do nagrade v višini 50 točk. Ker sodišče prve stopnje za prisotnost z dne 9.3.1999 izvedencu ni priznalo 50 točk, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi izvedenca ugodilo in priznano nagrado spremenilo tako, da je izvedencu priznalo še dodatnih 50 točk za prisotnost na obravnavi dne 9.3.1999. Ob vrednosti točke 90,00 SIT je tako zvišalo neto nagrado izvedencu za 4.500,00 SIT.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi izvedenca delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.