Jedro

Namen stečaja zapuščine je, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli poplačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečaja.

2. Predlagateljica je vložila pravočasno pritožbo in uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila zapuščina po zapustniku D. P. s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III D 312/2001 z dne 02. 02. 2004, prenesena na Republiko Slovenijo po 219. členu ZD. Predlagateljica je v predlogu za začetek stečaja navedla, da s podedovanim premoženjem ne razpolaga več. Delnice so bile prodane v izvršilnem postopku pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, opr. št. I 2506/2001, podjetje T. d.o.o., je bilo že pred izdajo sklepa o dedovanju izbrisano iz sodnega registra, vozilo zapustnika pa tudi nima nobene vrednosti (leto izdelave 1992).

5. Po pozivu sodišča prve stopnje, da obrazloži pravni interes za začetek stečajnega postopka, je predlagateljica navedla, da je to edini način, da se ubrani škodljivih posledic že vloženih predlogov za izvršbo. Navedla je, da je stečaj zapuščine način, kako dedič omeji odgovornost za dolgove zapustnika.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je stališče predlagateljice zmotno, saj je namen stečajnega postopka, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih (415. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; Uradni list RS št. 126/2007 s spremembami; ZFPPIPP). Ker v tem postopku predlagateljica navaja, da ni več premoženja, ki je nanjo prešlo po sklepu o dedovanju, s predlaganim stečajnim postopkom namena le-tega ni mogoče uresničiti.

7. Prav tako ni mogoče pritrditi stališču predlagateljice, da je uvedba stečajnega postopka edini način, da se kot dolžnica ubrani škodljivih posledic vloženih predlogov za izvršbo. Položaj, ki nastane v primeru, ko zapuščina brez dedičev postane lastnina RS (9. člen Zakona o dedovanju; Uradni list SRS št. 15/1976, s spremembami do 73/2004; ZD), zapustnikovi dolgovi pa presegajo vrednost podedovanega premoženja, namreč predstavlja vrzel v celoviti pravni ureditvi po ZD, ki jo je treba ustrezno napolniti z ureditvijo, ki velja v takem primeru za zapustnikove dediče. Zato se v tem primeru, po presoji pritožbenega sodišča, analogno uporabi pravilo, ki velja za odgovornost dediča za zapustnikove dolgove in po katerem ta odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD). Okoliščina, da zoper predlagateljico potekajo izvršilni postopki iz naslova odgovornosti za zapustnikove obveznosti, torej ne utemeljuje uvedbe stečajnega postopka, saj bo ugovor po prvem odstavku 142. člena ZD lahko uveljavljala v samih postopkih.

8. Nazadnje je treba odgovoriti še na pritožbeno sklicevanje na tri druge zadeve, v katerih je sodišče začelo stečajni postopek. Vsaj za postopek St 2126/2008 je mogoče že iz skopih navedb predlagateljice ugotoviti, da ne gre za podobno zadevo. Pa tudi sicer ni razvidno, da bi bilo v navedenih zadevah vprašanje začetka stečajnega postopka preizkušeno pred pritožbenim sodiščem. Zato tudi ne gre za ustaljeno sodno prakso, na katero bi bilo sodišče vezano.

9. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.