Jedro

Predlagana začasna odredba ne omogoča zavarovanja tožbenega zahtevka, ker s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva več kot s tožbenim zahtevkom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik (upnik) zahteval, da toženca (dolžnika) odstranita dvokapni montažni objekt s kovinskim ogrodjem in platneno ponjavo, ki stoji na nepremičnini parc. št. 1734/36 k.o. D..

Zoper sklep se je pritožil tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Poudarja, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe uveljavljal več pravnih podlag, pri čemer se je skliceval na motenjsko tožbo le kot na primarno pravno podlago. Podrejeno je izdajo začasne odredbe predlagal tudi na podlagi zahtevka za odstranitev škodne nevarnosti ter zahtevka za odpravo prekomernih emisij, pri čemer bi sodišče začasno odredbo lahko izdalo in ga napotilo na pot pravde. Ker sodišče o podanih dveh alternativnih temeljih za izdajo začasne odredbe ni odločalo oziroma ni obrazložitve o tem, je treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, če ne bo že pritožbeno sodišče samo izdalo začasne odredbe.

Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (1. odstavek 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – Ur. l. RS, št. 52/98 s spremembami in dopolnitvami; ZIZ). Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo že zato, ker ne omogoča zavarovanja tožbenega zahtevka. Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe (predlog 4.11.2010) zahteva odstranitev dvokapnega montažnega objekta s kovinskim ogrodjem in platneno ponjavo, kar je celo več, kot je uveljavljal s tožbenim zahtevkom, ko je, poleg ugotovitvenega zahtevka na motenje posesti, zahteval (2. točka tožbenega zahtevka), da se tožencema prepove na tak ali podoben način posegati v posest tožnika.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo smiselno uveljavljane bistvene kršitve določb postopka (14. točka 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/07; UPB-3; s spremembami in dopolnitvami; ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki je po pritožbeni trditvi v tem, da sklep nima razlogov o „obeh alternativnih temeljih za začasno odredbo (motenjska tožba kot primarna pravna podlaga in zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti ter odpravo prekomernih komisij kot podrejena pravna podlaga)“. Presoja, ali je na podlagi zatrjevanih dejstev (na večih pravnih podlagah) tožbeni zahtevek utemeljen, bi bila potrebna le v primeru ugotavljanja obstoja verjetnosti terjatve kot ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe (1. odstavek 272. člena ZIZ). V predmetni zadevi to, iz že uvodoma obrazloženih razlogov, ni bilo potrebno.

V odgovor pritožniku pritožbeno sodišče le še pojasnjuje, da ob dejstvu, da je vložil predlog za izdajo začasne odredbe v že uvedenem pravdnem postopku (na podlagi tožbe 28.10.2010), bi v primeru ugotavljanja verjetnosti terjatve sodišče moralo presojati le, ali iz zatrjevanih dejstev (verjetno) izhaja utemeljenost s tožbo uveljavljanega tožbenega zahtevka zaradi motenja posesti. Le v primeru neuvedenega postopka (2. odstavek 277. člena ZIZ) sodišče (na podlagi zatrjevanih dejstev) določi upniku, kakšno tožbo mora vložiti, da odredbo opraviči (predlog tožnika v predlogu za izdajo začasne odredbe 4.11.2010, da naj ga sodišče, če posestno motitveni tožbeni zahtevek ni verjetno izkazan, napoti na tožbo, s katero bo predlagano odredbo opravičil).

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje ob izdaji končne odločbe, saj je pravica do povračila stroškov odvisna od odločitve o glavni stvari (6. odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).