Jedro

Glede na to, da je tožnik 30 % delovnega časa opravljal naloge svojega delovnega mesta, 70 % delovnega časa pa naloge, ki se nanašajo na vzdrževanje vozil in čiščenje orožja, ni šlo za preseganje pričakovanih rezultatov. Za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku je ključno vprašanje nastanka prikrajšanja ter kvečjemu še vprašanje plačila za (enako) opravljeno dejansko delo. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja drugo delo (npr. del delovnega časa delo enega delovnega mesta, del pa delo drugega delovnega mesta), je upravičen do plačila po dejanskem delu. Če je drugo delo enako ovrednoteno, kot delo delovnega mesta, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, do dodatnega plačila ni upravičen. Do dodatnega plačila je upravičen le, če opravlja naloge višje ovrednotenega delovnega mesta. Glede na ugotovitev, da sta obe delovni mesti nižje oziroma enako ovrednoteni kot delovno mesto "upravnik V", tožnik torej na tej podlagi ni upravičen do plačila.

Izrek

I. Pritožba tožnika se zavrne kot neutemeljena, pritožbi tožene stranke pa se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati razliko v plači iz naslova povečanega obsega dela: - v višini 14 % osnovne plače za mesec avgust 2012 oz. znesek v višini 140,50 EUR, - v višini 14 % osnovne plače za mesec september 2012 oz. znesek v višini 140,50 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec oktober 2012 oz. znesek v višini 100,35 EUR, - v višini 14 % osnovne plače za mesec november 2012 oz. znesek v višini 140,50 EUR, - v višini 8 % osnovne plače za mesec december 2012 oz. znesek v višini 80,28 EUR, - v višini 14 % osnovne plače za mesec januar 2013 oz. znesek v višini 140,50 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec februar 2013 oz. znesek v višini 100,35 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec marec 2013 oz. znesek v višini 100,35 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec april 2013 oz. znesek v višini 100,35 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec maj 2013 oz. znesek v višini 100,35 EUR, - v višini 14 % osnovne plače za mesec junij 2013 oz. znesek v višini 139,63 EUR, - v višini 14 % osnovne plače za mesec julij 2013 oz. znesek v višini 139,63 EUR, - v višini 14 % osnovne plače za mesec avgust 2013 oz. znesek v višini 139,63 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec september 2013 oz. znesek v višini 99,74 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec oktober 2013 oz. znesek v višini 99,74 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec november 2013 oz. znesek v višini 99,74 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec december 2013 oz. znesek v višini 99,74 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec januar 2014 oz. znesek v višini 99,74 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec februar 2014 oz. znesek v višini 99,74 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec marec 2014 oz. znesek v višini 99,74 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec april 2014 oz. znesek v višini 99,74 EUR, - v višini 10 % osnovne plače za mesec maj 2014 oz. znesek v višini 99,74 EUR, - v višini 9 % osnovne plače za mesec junij 2014 oz. znesek v višini 89,76 EUR, - v višini 14 % osnovne plače za mesec julij 2014 oz. znesek v višini 139,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 31. 8. 2014 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec avgust 2014 oz. znesek v višini 139,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 9. 2014 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec september 2014 oz. znesek v višini 79,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 10. 2014 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec oktober 2014 oz. znesek v višini 99,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 11. 2014 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec november 2014 oz. znesek v višini 99,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 12. 2014 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec december 2014 oz. znesek v višini 89,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 1. 2015 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec januar 2015 oz. znesek v višini 99,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 2. 2015 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec februar 2015 oz. znesek v višini 89,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 3. 2015 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec marec 2015 oz. znesek v višini 99,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 4. 2015 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec april 2015 oz. znesek v višini 99,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 5. 2015 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec maj 2015 oz. znesek v višini 89,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 6. 2015 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec junij 2015 oz. znesek v višini 89,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 7. 2015 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec julij 2015 oz. znesek v višini 79,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 8. 2015 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec avgust 2015 oz. znesek v višini 139,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 9. 2015 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec september 2015 oz. znesek v višini 89,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 10. 2015 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec oktober 2015 oz. znesek v višini 139,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 11. 2015 do plačila, - v višini 8% osnovne plače za mesec november 2015 oz. znesek v višini 79,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 12. 2015 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec december 2015 oz. znesek v višini 97,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 1. 2016 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec januar 2016 oz. znesek v višini 150,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 2. 2016 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec februar 2016 oz. znesek v višini 107,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 3. 2016 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec marec 2016 oz. znesek v višini 150,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 4. 2016 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec april 2016 oz. znesek v višini 97,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 5. 2016 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec maj 2016 oz. znesek v višini 150,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 6. 2016 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec junij 2016 oz. znesek v višini 86,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 7. 2016 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec julij 2016 oz. znesek v višini 86,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 8. 2016 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec avgust 2016 oz. znesek v višini 150,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 9. 2016 do plačila, - višini 9 % osnovne plače za mesec september 2016 oz. znesek v višini 97,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 10. 2016 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec oktober 2016 oz. znesek v višini 151,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 11. 2016 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec november 2016 oz. znesek v višini 151,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 12. 2016 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec december 2016 oz. znesek v višini 108,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 1. 2017 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec januar 2017 oz. znesek v višini 151,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 2. 2017 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec februar 2017 oz. znesek v višini 97,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 3. 2017 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec marec 2017 oz. znesek v višini 97,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 4. 2017 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec april 2017 oz. znesek v višini 86,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 5. 2017 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec maj 2017 oz. znesek v višini 86,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 6. 2017 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec junij 2017 oz. znesek v višini 108,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 7. 2017 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec julij 2017 oz. znesek v višini 151,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 8. 2017 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec avgust 2017 oz. znesek v višini 86,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 9. 2017 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec september 2017 oz. znesek v višini 158,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 10. 2017 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec oktober 2017 oz. znesek v višini 101,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 11. 2017 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec november 2017 oz. znesek v višini 101,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 12. 2017 do plačila, - v višini 9 % osnovne plače za mesec december 2017 oz. znesek v višini 101,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 1. 2018 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec januar 2018 oz. znesek v višini 90,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 2. 2018 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec februar 2018 oz. znesek v višini 90,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 3. 2018 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec marec 2018 oz. znesek v višini 112,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 4. 2018 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec april 2018 oz. znesek v višini 90,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 5. 2018 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec maj 2018 oz. znesek v višini 90,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 6. 2018 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec junij 2018 oz. znesek v višini 158,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 7. 2018 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec julij 2018 oz. znesek v višini 90,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 8. 2018 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec avgust 2018 oz. znesek v višini 90,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 9. 2018 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec september 2018 oz. znesek v višini 158,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 10. 2018 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec oktober 2018 oz. znesek v višini 112,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 11. 2018 do plačila, - v višini 8 % osnovne plače za mesec november 2018 oz. znesek v višini 90,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 12. 2018 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec december 2018 oz. znesek v višini 112,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 1. 2019 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec januar 2019 oz. znesek v višini 112,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 2. 2019 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec februar 2019 oz. znesek v višini 112,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 3. 2019 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec marec 2019 oz. znesek v višini 158,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 4. 2019 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec april 2019 oz. znesek v višini 112,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 5. 2019 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec maj 2019 oz. znesek v višini 158,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 6. 2019 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec junij 2019 oz. znesek v višini 112,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 7. 2019 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec julij 2019 oz. znesek v višini 158,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 8. 2019 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec avgust 2019 oz. znesek v višini 112,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 9. 2019 do plačila, - v višini 14 % osnovne plače za mesec september 2019 oz. znesek v višini 158,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 10. 2019 do plačila, - v višini 10 % osnovne plače za mesec oktober 2019 oz. znesek v višini 112,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. 11. 2019 do plačila."

III. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 1.055,70 EUR v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, svoje stroške postopka pa tožnik krije sam."

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti njene stroške pritožbe v znesku 229,50 EUR v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni plačati razliko v plači iz naslova povečanega obsega dela za čas od avgusta 2012 do oktobra 2019 v odstotkih osnovne plače oziroma mesečnih zneskih v višini, kot to izhaja iz izreka sodbe, in sicer za mesečne zneske od avgusta 2012 do junija 2014 brez zakonskih zamudnih obresti, za znesek za julij 2014 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 31. 8. 2014 dalje do plačila, za mesečne zneske od avgusta 2014 do oktobra 2019 pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od 6. dne v mesecu za razliko v plači predhodnega meseca (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zakonskih zamudnih obresti od zneskov razlike v plači od 6. 9. 2012 do 30. 8. 2014 in v delu, ki se glasi, da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova povečanega obsega dela za čas od 1. 11. 2019 naprej, do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, za vsak posamezni mesec obračunati razliko v plači do dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 14%, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec (točka II izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške sodnega postopka v znesku 1.460,23 EUR v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2. Zoper sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki.

3. Tožnik se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka v točki III izreka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev v tem delu spremeni tako, da znesek 1.460,23 EUR zviša na znesek 1.829,89 EUR. Ne strinja se z odmero stroškov, saj bi moralo sodišče ob vrednosti spornega predmeta 6.664,84 EUR odmeriti stroške po vrednosti storitve 400 točk. Tako bi moralo tožniku za vložitev tožbe priznati 400 točk in ne 300 točk, 300 točk za vsako pripravljalno vlogo namesto 225 točk, kar pomeni skupaj za 4 pripravljalne vloge 1.200 točk in 400 točk namesto priznanih 300 za zastopanje na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo. Skupaj z urnino v višini 100 točk torej tožniku pripada 2.100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR za točko znaša 1.260,00 EUR. Materialni stroški na ta znesek znašajo 18,60 EUR, skupaj z 22 % DDV, ki znaša 281,29 EUR. Ob upoštevanju sodne takse skupni stroški znašajo 1.829,89 EUR.

4. Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka zaradi vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da čiščenje orožja in vzdrževanje vozil ne predstavljata "dodatne naloge", ki ne bi sodila v popis del in nalog delovnega mesta, ki ga tožnik formalno zaseda, to je "upravnik V". Med nalogami tega delovnega mesta je določeno tudi opravljanje drugih nalog s svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni, opravljanje zahtevnih vzdrževalnih del na objektih, napravah in opremi ter sporočanje potreb po vzdrževalnih delih, ki jih sam ne more opraviti. Orožje in vozila nedvomno predstavljajo opremo tožene stranke, zato ne gre za naloge, ki ne bi sodile v opisane naloge tožnikovega delovnega mesta. Vzdrževanje službenih vozil in čiščenje orožja predstavlja zgolj tožnikovo občasno delo, ki po vsebini ni bilo zahtevno, prav tako pa tožnik zaradi opravljanja teh nalog ni bil nadpovprečno obremenjen. Sodišče je ocenilo, da je tožnik te naloge opravljal približno v deležu 70 % vseh svojih nalog ter da je opravljanje teh nalog nedvomno predstavljalo dodatno delovno obremenitev v okviru tožnikovega rednega delovnega časa, zato naj bi bil upravičen do plačila delovne uspešnosti zaradi povečanega dela ter je ugodilo zahtevku za čas od avgusta 2012 do oktobra 2019. Povečan obseg dela pomeni, da delavec opravi vse naloge v polnem obsegu na svojem delovnem mestu in hkrati še nekatere dodatne naloge (tako tudi sodba pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 185/2014). Tudi v kolikor bi šlo za opravljanje nalog drugega delovnega mesta, čemur tožena stranka sicer izrecno nasprotuje, to avtomatično še ne pomeni opravljanja povečanega obsega dela. Tožena stranka je ob upoštevanju načela enakega varstva pravic izpostavila tudi sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 237/2018 z dne 27. 9. 2018, v kateri je sodišče ugotovilo, da so naloge, ki so bile tožniku (upravniku V) naložene s pooblastilom, predstavljale le konkretizacijo siceršnjih delovnih nalog oziroma je šlo za "drugo nalogo z njegovega delovnega področja". Prav tako tožnik ni zatrjeval, da nalog ne bi mogel opraviti v svojem rednem delovnem času, zato ne gre za povečan obseg dela. Tožnik zaradi vzdrževanja službenih vozil in čiščenja orožja ni bil nadpovprečno obremenjen pri opravljanju rednih nalog, saj ni nikoli prišlo do situacije, ko bi moral zaradi vzdrževanja službenih vozil ali čiščenja orožja opravljati delo preko polnega delovnega časa. Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da vsako delo, ki ni izrecno opredeljeno v sistemizaciji in ga tožnik opravi, pomeni povečan obseg dela. Bistveno je, da so naloge sodile v okvir delovnega mesta, ki ga tožnik zaseda, nekatere naloge, ki sicer izrecno ne izhajajo iz opisa del in nalog njegovega delovnega mesta, pa pomenijo zgolj konkretizacijo siceršnjih nalog. Tožnik je torej v okviru svojega rednega delovnega časa opravljal še druge naloge po odredbi nadrejenega, pri čemer je treba upoštevati, da tožnik teh drugih del in nalog ni opravljal v takšnem obsegu, kot to zaključuje sodišče prve stopnje. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik porabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom. Dela, ki jih je tožnik v vseh mesecih opravil, niso bila opravljena v takšnem obsegu, da bi bil tožnik nadpovprečno obremenjen oziroma upravičen do izplačila dodatka. Za opravljene naloge od avgusta 2012 dalje je predstojnik s sklepi odločil, da je tožnik upravičen do dela plače iz naslova povečanega obsega dela v višini 4 - 6 % osnovne plače v posameznem mesecu, kar je glede na vse opravljene naloge ustrezno plačilo. Sklepi, s katerimi je bilo odločeno o povečanem obsegu dela v posameznem mesecu, so dokončni in pravnomočni, saj se tožnik nanje ni pritožil. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo tožnikove odsotnosti v spornem obdobju (junij 2013, julij 2013, avgust 2013, julij 2014, avgust 2014, avgust 2015, marec 2016, avgust 2016, oktober 2016), v katerih tožnik zaradi odsotnosti del ni opravljal oziroma jih ni opravljal cel mesec ter že prejeta izplačila iz naslova plačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Sodišče je nepravilno zaključilo, da je bil obseg dela tožnika v celotnem obdobju enak, čeprav iz izpovedi priče A.A. izhaja, da se je število orožja v letu 2017 znižalo z 49 kosov na 29 kosov, prav tako so v letu 2016 dobili nova vozila, zaradi česar je bilo vzdrževanja manj. Prav tako ni mogoče preizkusiti odločitve sodišča, da je tožnik opravil več dela, kot se za njegovo delovno mesto pričakuje.

5. V odgovoru na pritožbo tožene stranke tožnik prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.

6. Pritožba tožnika ni utemeljena, pritožba tožene stranke je utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavljata pritožbi, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, ki jih uveljavlja pritožba tožene stranke in ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, zmotno pa je uporabilo materialno pravo.

K pritožbi tožene stranke:

8. Ni utemeljen pritožbeni očitek o obstoju bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožba neutemeljeno navaja, da sodbe ni mogoče preizkusiti v delu, da je tožnik opravil več dela, kot se za njegovo delovno mesto pričakuje, oziroma da ni pojasnilo, koliko dela se za delovno mesto, ki ga zaseda tožnik, pričakuje in kakšni rezultati dela se za to delovno mesto pričakujejo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je tožnik poleg nalog delovnega mesta "upravnik V", ki obsega predvsem skrb za zgradbe, opravljal tudi dela v zvezi z vzdrževanjem vozil in skrbjo za orožje. Ta opravila so dosegala 70 % delež vseh tožnikovih nalog, pri čemer je moral opravljati tudi naloge svojega delovnega mesta.

9. Tožnik je zaposlen pri toženi stranki na strokovno-tehničnem delovnem mestu "upravnik V" (šifra delovnega mesta: ...) na Policijski postaji B.. Tožnik vtožuje razliko v plači zaradi opravljanja dodatnega dela in nalog, ki ne sodijo v delokrog delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato trdi, da opravljanje dodatnih del in nalog predstavlja povečan obseg dela.

10. Ključna podlaga tožnikovega zahtevka so bile navedbe, da mu je bilo odrejeno delo, ki sega izven opisa del in nalog njegovega delovnega mesta Upravnik V na Policijski postaji Policijski postaji B. (npr. vzdrževanje službenih vozil ter vzdrževanje oziroma čiščenje strelnega orožja), kar je ocenil kot dodatno obremenitev v obsegu do 70 % delovnega časa. Menil je, da navedene naloge sodijo v opis delovnega mesta "orožar IV" oziroma "orožar V" v delu, ki se nanaša na skrb za orožje, oziroma "ekonom V - oskrbnik", za naloge, ki se nanašajo na vzdrževanje službenih vozil. Za določene mesece je tožena stranka tožniku že plačala delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 4 %, 5 oziroma 6 % njegove osnovne plače, zato je za te mesece zahteval le še razliko do 14 %.

11. Bistveno pravno vprašanje v tem sporu je, ali je delavec, ki opravlja del delovnega časa naloge delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, preostali del delovnega časa pa naloge drugega, vendar enako vrednotenega delovnega mesta, s tem da ne gre za delo preko polnega delovnega časa, sploh upravičen do kakšnega plačila in na kakšni podlagi. Obe delovni mesti, tako "orožar IV" oziroma "orožar V" in "ekonom V - oskrbnik" nista višje vrednoteni oziroma zahtevnejši delovni mesto od tistega, za katerega ima tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, česar tožnik niti ne izpodbija.

12. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da so naloge v zvezi z vzdrževanjem in čiščenjem službenih vozil umeščene v opis del in nalog delovnega mesta avtomehanik IV, naloge v zvezi z orožjem pa bi lahko umestili v opis delovnega mesta orožar V, pri čemer se za zasedbo delovnega mesta avtomehanik IV zahteva nižja stopnja izobrazbe (srednja poklicna izobrazba, IV. tarifni razred) kot za delovno mesto upravnik V (srednja strokovna izobrazba, V. tarifni razred), za delovno mesto "orožar V" pa tudi srednja strokovna izobrazba, glede na Prilogo III Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/03 in nasl.). Navedeno potrjuje Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivov v Policiji, priloga (B13), str. 118 in 119. Obe delovni mesti sta nižje oziroma enako ovrednoteni kot delovno mesto "upravnik V", saj je izhodiščni plačni razred delovnega mesta "upravnik V" 17. pl. r., delovnega mesta "skladiščnik V - orožar" tudi 17. pl. r., "avtomehanik IV" pa 16. pl. r. 13. Po določbi prvega odstavka 22. e člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) se lahko javnemu uslužbencu izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje. Javni uslužbenec je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če so na voljo sredstva, ki so bila predvidena za nezasedena delovna mesta ali za posebne projekte, pri čemer se predpostavlja, da je do povečanega obsega dela prišlo zaradi opravljanja nezasedenih delovnih mest ali nalog na projektih in je zato opravljeno delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate.1

14. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik vse naloge opravil v okviru rednega delovnega časa in sicer je 70 % delovnega časa porabil za naloge, ki se nanašajo na vzdrževanje vozil in čiščenje orožja, 30 % pa na dela in naloge delovnega mesta upravnik V, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik do izplačila dela plače za povečan obseg upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da že te naloge same po sebi predstavljajo povečan obsega dela. Odločilno pri tem je, da tožnik ni navedel, kolikšen je predviden obseg njegovega dela, temveč je zgolj navajal, da je (v okviru rednega delovnega časa) opravljal tudi druga dela in naloge. V zvezi s tem je treba izpostaviti, da delodajalcu ni mogoče omejevati pravice, da v primeru zmanjšanega obsega dela naloge nekaterih delovnih mest porazdeli na druga delovna mesta in na ta način doseže zapolnitev obsega delovnih mest oziroma doseganje pričakovanih rezultatov.

15. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik 30 % delovnega časa opravljal naloge svojega delovnega mesta, 70 % delovnega časa pa naloge, ki se nanašajo na vzdrževanje vozil in čiščenje orožja, ni šlo za preseganje pričakovanih rezultatov. Za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku je ključno vprašanje nastanka prikrajšanja ter kvečjemu še vprašanje plačila za (enako) opravljeno dejansko delo. Po prvem odstavku 43. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), ki se na podlagi 5. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) uporablja za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja drugo delo (npr. del delovnega časa delo enega delovnega mesta, del pa delo drugega delovnega mesta), je upravičen do plačila po dejanskem delu. Če je drugo delo enako ovrednoteno, kot delo delovnega mesta, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, do dodatnega plačila ni upravičen. Do dodatnega plačila je upravičen le, če opravlja naloge višje ovrednotenega delovnega mesta.2 Glede na ugotovitev, da sta obe delovni mesti nižje oziroma enako ovrednoteni kot delovno mesto "upravnik V", tožnik torej na tej podlagi ni upravičen do plačila.

16. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje tako glede vsebine del in nalog, ki jih je tožnik v spornem obdobju opravljal na delovnem mestu upravnik V, kot tudi glede zahtevnosti obeh delovnih mest. Zmotno pa je štelo, da gre za opravljanje povečanega obsega dela (5. alineja 358. člena ZPP).

17. Do ostalih pritožbenih navedb tožene stranke se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo, saj niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP mora namreč sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.

18. Posledično je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožena stranka je upravičena do 300 točk za sestavo tožbe (tar. št. 15/1a OT), 5 x 225 točk za sestavo petih pripravljalnih vlog (tar. št. 15/2 OT), 300 točk za zastopanje na poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo (tar. št. 15/3 OT) in do 2 % materialnih stroškov, kar skupaj glede na vrednost točke 0,60 EUR za točko skupaj znaša 1.055,70 EUR.

K pritožbi tožnika:

19. ZPP določa povračilo stroškov po načelu uspeha v postopku, saj mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Glede na to, da je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, tožnik v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sploh ni upravičen do povračila stroškov postopka. Pritožba tožnika, s katero zahteva priznanje še višjih stroškov postopka od tistih, ki so mu že bili neutemeljeno dosojeni s sodbo sodišča prve stopnje, je torej glede na njegov neuspeh v sporu že zato neutemeljena.

20. Tudi sicer se tožnik v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče prve stopnje plačilo odvetniških storitev njegove pooblaščenke odmeriti ob upoštevanju vrednosti točke oziroma po tarifi, veljavni v času vložitve tožbe, in ne po tarifi, veljavni v času odločitve sodišča prve stopnje. Odvetniška tarifa (OT, Ur. l. RS, št. 2/15 in 28/18) v 12. členu opredeljuje ceno storitve z vsoto točk za vsako posamezno storitev, pomnoženo z vrednostjo točke. Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (prvi in drugi odstavek 12. člena OT). Izjemoma je stranka dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 % (tretji odstavek 12. člena OT). V četrtem odstavku 14. člena OT je določeno, da so sodišča in drugi organi dolžni na predlog odvetnika odmeriti odvetniške stroške tudi ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena te tarife.

21. Sprememba vrednosti točke med postopkom v obravnavani zadevi (od 0,459 na 0,60 EUR - Ur. l. RS, št. 22/2019) je vplivala tudi na število točk za opravljeno storitev, ki je glede na vrednost spornega predmeta sedaj nižja, kot ob uvedbi postopka (prej izhodiščno 400 točk, sedaj 300 točk). Število točk je za opravljeno storitev nižje za več kot 10 %. Vendar pa sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo izjeme iz tretjega odstavka 12. člena OT, ker tožnikova pooblaščenka ni podala predloga v smislu določbe četrtega odstavka 14. člena OT. Glede na to, da sodišče prve stopnje spremembe OT, ki bi vplivala na število točk za opravljeno storitev, ni smelo upoštevati po uradni dolžnosti, je vrednost spornega predmeta pravilno delilo z vrednostjo točke 0,60 EUR ter storitev priznalo v ustrezno nižjem znesku (npr. za tožbo 300 točk po OT in ne 400 točk, za pripravljalne vloge ne 300 točk temveč 225 točk, itn.).

22. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

23. Ker je tožena stranka uspela v pritožbenem postopku, je upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka, in sicer do 375 točk po OT za pritožbo in do 2 % materialnih stroškov, skupaj v višini 229,50 EUR. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe. Glede na uspeh tožene stranke s pritožbo, tožnik tudi ni upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo tožene stranke (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP).

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 11/2020 z dne 26. 5. 2020. 2 Enako stališče je zavzelo pritožbeno sodišče v sodbi in sklepu opr. št. Pdp 453/2019 z dne 10. 10. 2019.