Jedro

Glede na opredeljeni namen ureditve (ureditev fizične revitalizacije degradiranih urbanih površin v ureditev, ki je namenjena vsem občanom pod enakimi pogoji, kar nedvomno predstavlja javno korist) in ob upoštevanju opredelitve objekta gospodarske javne infrastrukture iz ZGO-1, ter opredelitev grajenega javnega dobra lokalnega pomena iz ZGO-1, bi se dalo sklepati, da je tožnica predlagala razlastitev zemljišča za namen, ki ga 93. člen ZUreP-1 opredeljuje kot dopustnega. Prvostopni organ je zato sprejel napačen zaključek, da se objekt - tržnica, katerega rekonstrukcija se je med drugim izvajala oziroma se še izvaja na zemljišču, uvršča med nestanovanjske objekte, ki ne predstavljajo objektov, za prevzem katerih je razlastitev dovoljena. Pri tem tudi ni pravno relevantno, da se bodo v tem objektu opravljale (sicer pretežno) pridobitne dejavnosti, saj to namena razlastitve oziroma podanosti javne koristi ne izključuje samega oziroma same po sebi, temveč je treba v vsakem primeru namen razlastitve oziroma izkazanosti javne koristi posebej presoditi, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Jesenice, št. 352-12/2012-4 z dne 31. 7 2012, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo tožnice za razlastitev zemljišča s parc. št. 902/54, k.o. ... V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila zahtevo za razlastitev zemljišča s parc. št. 902/54, k.o. ..., katere lastnik je A. d.o.o., ki ji je priložila tam opredeljene listine. Prvostopni organ je uvodoma citiral določbi 92. in 93. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ugotovil, da je na parc. št. 902/54 zgrajen objekt – tržnica, za katerega je pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje. Tožnica je lastnica večine zemljišč, na katerih je zgrajen objekt, ki je v gradbenem dovoljenju klasificiran kot trgovska stavba, rezervoarji, silosi in skladišča, stavbe za kulturo in razvedrilo in športne dvorane. Vse to so po Uredbi o klasifikaciji vrst objektih in objektih državnega pomena nestanovanjske stavbe in ne predstavljajo objektov, za prevzem katerih je razlastitev dovoljena. Organ je na ustni obravnavi s tem tožnico seznanil, s čimer pa se tožnica ni strinjala, saj je menila, da gre za javni interes, ker se celotno območje B. že od leta 2003 ureja z namenom, da to postane poslovno, kulturno in upravno središče Jesenic za vse občane, predvsem z namenom urediti in sanirati degradirane površine, ki so ostale kot dediščina industrije, ki je bila na tem območju. Organ je navedel, da so dejavnosti, ki se bodo opravljale v objektu tržnice, pridobitne dejavnosti. Iz gradbenega dovoljenja izhaja, da bodo v objektu tržnice trgovine in gostinski lokal, ki bodo oddani v najem, manjši del (4% - klasifikacija stavbe za kulturo in razvedrilo) bo namenjen za prodajo spominkov, replik, publikacij, itd., prostor, ki je poimenovan kot ''Plezalni klub'', se uporabi kot poslovni prostor investitorja za namen trženja določeni skupini ljudi, ''prireditveni prostor'' je mišljen kot večnamenski dopolnilni prostor, ki v glavnini dopolnjuje trgovinsko in poslovno dejavnost v ostalem delu objekta. V gradbenem dovoljenju je bilo ugotovljeno, da je celotna dejavnost objekta poslovna in kot taka dovoljena v ureditvenem območju, v katerem se objekt nahaja. Gre sicer za javno dostopne prostore in za investicijo, s katero je bilo izboljšano degradirano okolje, kar pa objekta tržnice še vedno ne uvršča med objekte, za prevzem katerih je razlastitev iz 93. člena ZUreP-1 dovoljena. Prav tako objekt ni predviden v občinskem lokacijskem načrtu oziroma prostorskem redu občine. Občinski svet je sicer sprejel sklep o ugotovitvi javne koristi, vendar tak sklep za ugotovitev obstoja javne koristi ne zadošča. Drugostopni organ je s svojo odločbo pritožbo tožnice zavrnil, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodal, da gre v tem primeru za že obstoječi objekt, ZUreP-1 pa v celoti obravnava le razlastitev z namenom gradnje, rekonstrukcije in rušitve, z namenom prevzema pa le v primerih objektov oziroma zemljišč gospodarske infrastrukture in na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega varstva v primerih objektov oziroma zemljišč za potrebe izvajanja javnih služb. V obravnavanem primeru gre očitno za dokončanje projekta črpanja sredstev oziroma dokazovanje upravičenosti sofinanciranja stroškov projekta s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ter za podelitev koncesij za opravljanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja C., ki pa ne morejo predstavljajo namena razlastitve. Za izvedbo ciljev bi bilo treba pridobiti lastninsko pravice na druge načine. Kot je navedla že sama tožnica, je že v samih Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstev evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013, ki jih je izdalo Ministrstvo za gospodarstvo, navedeno, da je eden izmed pogojev za črpanje sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj tudi, da mora, če zemljišče, na katerem bo stavba zgrajena, ni v lasti upravičenca, biti med upravičencem iz te operacije ter lastnikom zemljišča, na katerem bo stavba zgrajena, sklenjena pogodba o najemu, ustanovitvi stavbne pravice ali koncesijska pogodba.

Tožnica je v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjega postopka ter vsebino obeh upravnih aktov, navedla, da je prvostopna odločba nezakonita, saj je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, iz ugotovljenih dejstev je napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, napačno pa je bil uporabljen tudi materialni predpis. Tržnica je objekt gospodarske javne infrastrukture, saj služi gospodarski javni službi lokalnega pomena (točka 1.6.2. člena Zakona o graditvi objektov – v nadaljevanju ZGO-1). Dejavnost upravljanja in vzdrževanja tržnice predstavlja po Odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice lokalno gospodarsko javno službo, podrobneje urejeno z Odlokom o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja C. Objekt tržnice predstavlja grajeno javno dobro lokalnega pomena, ker gre za objekt, katerega uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (točka 2.2. 2. člena ZGO-1). Nepremičnina s parc. št. 902/54 predstavlja del na novo rekonstruiranega objekta tržnice. Rekonstrukcija in sprememba namembnosti zahtevnega objekta – muzeja na prostem in tržnice je bila izvedena na podlagi gradbenega dovoljenja, št. 351-280/2009-22 z dne 26. 3. 2010. V konkretnem primeru gre torej za razlastitev, namenjeno rekonstrukciji objekta gospodarske javne infrastrukture - tržnici. Dejstvo, da se bodo v objektu opravljale pridobitne dejavnosti, je nebistveno. V objektih tržnice se namreč na podlagi z upravljavcem tržnice sklenjenih najemnih pogodb običajno opravljajo pridobitne dejavnosti. Iz gradbenega dovoljenja je razvidno, da je rekonstrukcija tržnice skladna z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za mesto Jesenice (planska celota J1, J2, J3, J4). Odlok o PUP je bil sprejet še na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in predstavlja prostorski akt, enakovreden prostorskemu redu občine po ZUreP-1. Za rekonstrukcije iz 3. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 pa se šteje, da je javna korist izkazana tudi, če je načrtovana v skladu s prostorskim redom občine, kar glede na enakovrednost prostorskih aktov smiselno enako velja tudi Odlok o PUP. Po 109. členu ZPNačrt se šteje, da je javna korist iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 izkazana, če so v grafičnem delu državnega prostorskega načrta, občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta nepremičnine določene tako, da jih je mogoče identificirati v zemljiškem katastru. Nepremičnina s parc. št. 902/54 je v grafičnem delu Odloka o PUP določena tako, da jo je mogoče identificirati v zemljiškem katastru. Organa sta tako nepravilno ugotovila dejansko stanje in napačno uporabila materialni predpis. Tožnica je predlagala, da sodišče izvede predlagane dokaze in odpravi izpodbijano odločbo, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

Toženka je v zadevi poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi tožničine zahteve za razlastitev zemljišča s parc. št. 902/54, k.o. ... Svojo odločitev je prvostopni organ oprl na naslednje ugotovitve: - da je na parc. št. 902/54, k.o. ..., zgrajen objekt – tržnica, - da iz za ta objekt pridobljenega gradbenega dovoljenja izhaja, da je objekt klasificiran kot trgovska stavba (55 %), rezervoarji, silosi in skladišča (39 %), stavbe za kulturo in razvedrilo (4 %) in športne dvorane (2 %), kar ta objekt glede na Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena uvršča med nestanovanjske stavbe, ki ne predstavljajo objektov, za prevzem katerih je razlastitev dovoljena, - da se bodo v tem objektu opravljale pridobitne dejavnosti, in - da objekt ni predviden v občinskem lokacijskem načrtu oziroma prostorskem redu občine ter nato zaključil, da je razlastitev predlagana za namen, ki v prvem in drugem odstavku 93. člena ZUreP-1 ni naveden med nameni, za katere je razlastitev dovoljena, in javna korist, kljub sprejemu sklepa občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi, ni izkazana, zaradi česar je zahtevo tožnice zavrnil. Takšna odločitev pa je po presoji sodišča napačna.

93. člen ZUreP-1 (namen razlastitve – javna korist) določa, da se nepremičnina lahko razlasti za naslednje namene: 1. za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture; 2. za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; 3. za rekonstrukcijo in rušitve po predpisih o graditvi objektov na objektih iz prvih dveh točk tega odstavka (prvi odstavek); ob pogojih iz 92. člena tega zakona se nepremičnina lahko razlasti tudi za naslednje namene: 1. za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe izvajanja javnih služb na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega varstva; 2. za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj; 3. za rekonstrukcijo in rušitve po predpisih o graditvi objektov iz prvih dveh točk tega odstavka (drugi odstavek); šteje se, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana, če so predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. V primerih iz 3. točke prvega odstavka se šteje, da je javna korist izkazana tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (tretji odstavek); v primerih iz drugega odstavka tega člena mora vlada oziroma občinski svet poleg pogojev iz prejšnjega odstavka s sklepom tudi ugotoviti, da je gradnja oziroma rekonstrukcija predvidena v javno korist (četrti odstavek).

Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov oziroma natančneje iz zahteve za razlastitev, je tožnica svojo zahtevo po pridobitvi lastninske pravice na parc. št. 902/54, k.o. ..., utemeljevala s tem, da je pridobitev lastninske pravice na tem zemljišču potrebna zaradi podelitve koncesije na objektu nove tržnice, ki je del gospodarske javne infrastrukture v Občini Jesenice, na kateri se bo opravljala gospodarska javna služba upravljanja in vzdrževanja C., pri čemer gre za izvedbo projekta X., financiranega iz sredstev evropske kohezijske politike v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013. Iz gradbenega dovoljenja, št. 351-280/2009-22 z dne 26. 3. 2010, priloženega k tožbi (in v katerega je organ med postopkom tudi vpogledal), pa med drugim izhaja, da se tožnici izdaja gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti zahtevnega objekta - muzeja na prostem in tržnice na (med drugim) zemljišču s parc. št. 902/54, k.o. ..., s klasifikacijo objektov, kot že opredeljeno v 6. točki obrazložitve te sodbe, ki je bilo izdano na podlagi 6. člena Odloka o PUP za mesto ... (planska celota J1, J2, J3, in J4).

Glede na opredeljeni namen ureditve (ureditev fizične revitalizacije degradiranih urbanih površin v ureditev, ki je namenjena vsem občanom pod enakimi pogoji, kar nedvomno predstavlja javno korist) in ob upoštevanju opredelitve objekta gospodarske javne infrastrukture iz točke 1.6. 2. člena ZGO-1 (med drugim) kot tistega gradbenega inženirskega objekta, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena, ter opredelitve grajenega javnega dobra lokalnega pomena iz točke 2.2.2. člena ZGO-1, po kateri je grajeno javno dobro lokalnega pomena tisto, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so (med drugim) tržnica, na kar opozarja tožnica v tožbi, bi se tudi po presoji sodišča dalo sklepati, da je tožnica predlagala razlastitev zemljišča s parc. št. 902/54 za namen, ki ga zgoraj citirani 93. člen ZUreP-1 opredeljuje kot dopustnega. Prvostopni organ je zato sprejel napačen zaključek, da se objekt - tržnica, katerega rekonstrukcija se je med drugim izvajala oziroma se še izvaja na parc. št. 902/54, uvršča med nestanovanjske objekte, ki ne predstavljajo objektov, za prevzem katerih je razlastitev dovoljena. Pri tem tudi ni pravno relevantno, da se bodo v tem objektu opravljale (sicer pretežno) pridobitne dejavnosti, saj to namena razlastitve oziroma podanosti javne koristi ne izključuje samega oziroma same po sebi, temveč je treba v vsakem primeru namen razlastitve oziroma izkazanost javne koristi posebej presoditi, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera.

Tožnica tudi utemeljeno ugovarja, da je poseg dopusten po občinskem prostorskem aktu. Iz izdanega gradbenega dovoljenja, št. 351-280/2009-22 z dne 26. 3. 2010, namreč (kot že navedeno) izhaja, da je bilo izdano na podlagi 6. člena Odloka o PUP. Zaključek prvostopnega organa, da objekt ni predviden v občinskem lokacijskem načrtu oziroma prostorskem redu občine, je tako glede na Prehodne in končne določbe ZPNačrt (V. poglavje), ki (med drugim) določajo veljavnost občinskih prostorskih aktov, sprejetih na podlagi prej veljavnih predpisov na področju urejanja prostora ob tam opredeljenih pogojih, najmanj preuranjen, če ne napačen, zaradi česar bo moral prvostopni organ v ponovnem postopku presoditi tudi ta tožničin ugovor.

Sodišče tako ugotavlja, da je organ v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovil in iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep o dejanskem stanju ter posledično napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ, sledeč pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava, če bo menil, da je potrebno, dopolniti ugotovitveni postopek, in o zadevi glede na rezultat ugotovitvenega postopka ponovno odločiti.

Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na podlagi tretjega 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.