Jedro

Upnik se je v predlogu za nadaljevanje izvršbe skliceval na tri različne vire sredstev, ki jih prejema dolžnikov dolžnik in sicer na namenska sredstva EU (sredstva Kohezijskega sklada), na sredstva proračuna Republike Slovenije in sredstva Sklada za vode, sodišče prve stopnje pa se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj splošno sklicevalo na nedopustnost izvršbe na denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije, ni pa pojasnilo, zakaj je zavrnilo tudi izvršbo na sredstva prejeta iz proračuna Republike Slovenije in Sklada za vode.

Ker v izpodbijanem sklepu niso navedene konkretne ugotovitve glede vseh treh virov sredstev, na katere se je v predlogu skliceval upnik, prav tako ni zadostne podlage za zaključek, da je bilo za izdajo izpodbijanega sklepa relevantno dejansko stanje v celoti pravilno ugotovljeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog upnika z dne 30. 5. 2023 za razširitev izvršbe z rubežem terjatev dolžnika iz naslova subvencijskih sredstev za sofinanciranje projekta [...] (točka I izreka) in sklenilo, da upnik sam nosi nadaljnje izvršilne stroške v zvezi s predlogom z dne 30. 5. 2023 (točka II izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga da sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in predlogu upnika za razširitev izvršbe ugodi oziroma podredno vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ne drži, da bi terjatev dolžnika do njegovega dolžnika, katere rubež je predlagal upnik, spadala v sklop denarnih sredstev dolžnika v smislu omejitve iz 149. člena ZIZ. Uporaba omenjene določbe ne pride v poštev, saj je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe z rubežem terjatve in ne izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Četudi bi se določba 149. člena ZIZ lahko uporabila, izpostavlja neustavnost le te, saj prekomerno in nesorazmerno posega v lastninsko pravico upnika in jo de facto izniči oziroma upniku v celoti odvzame. Določba 149. člena ZIZ prekomerno posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Prav tako gre za kršitev določb 22. in 23. člena URS. Navaja, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov za zavrnitev. Sredstva, ki jih prejme dolžnikov dolžnik, prihajajo iz treh različnih virov - namenskih sredstev EU - Kohezijskega sklada, proračuna Republike Slovenije in Sklada za vode. V obrazložitvi se sodišče prve stopnje zgolj splošno sklicuje na nedopustnost izvršbe na denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije, vendar ni pojasnilo, zakaj je zavrnilo tudi izvršbo na sredstva prejeta iz proračuna Republike Slovenije in Sklada za vode. Nejasen je tudi izrek, saj bi moralo biti natančno določeno, kaj se zavrača. Upnik je namreč predlagal rubež denarne terjatve po treh postavkah - sredstva EU, sredstva Republike Slovenije in sredstev Sklada za vode. V izreku izpodbijanega sklepa pa sodišče prve stopnje odloča zgolj o subvencijskih sredstvih za sofinaciranje projekta [...]. Nadalje navaja, da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin. Pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa je le to ostalo neugotovljeno, iz razloga ker se ni ukvarjalo z navedbami upnika, da sredstva dolžnikov dolžnik prejme iz treh virov in ni za vsakega posebej ugotavljalo ali je izvzet iz izvršbe oziroma je izvršba na denarna sredstva omejena. Prilaga sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 940/2007. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in sicer izvršbo z rubežem denarnih terjatev dolžnika, ki jih ima ta zoper svojega dolžnika, Občino A na podlagi Sporazuma o izvedbi projekta [...] številka 335-3/2018 z dne 29. 4. 2021 in notarskega zapisa Sporazuma, ki ga je sestavila notarka A. A. iz [...] opr. št. SV 496/2019 z dne 5. 12. 2019 v zvezi s Pogodbo o sofinanciranju za operacijo Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 [...] št. pogodbe: 2550-22-430032 z dne 10. 11. 2022 in Aneksa št. 1 k Pogodbi o sofinanciranju z dne 29. 11. 2022; podrobneje sredstev Evropske unije, sredstev Republike Slovenije ter sredstev Sklada za vode. Sodišče prve stopnje je predlog upnika presojalo v okviru omejitev iz drugega odstavka 149. člena ZIZ, ter v okviru te presoje predlog zavrnilo s sklicevanjem na Pogodbo o sofinanciranju [...] in na Aneks št. 1 k tej pogodbi, s pojasnilom da je nedvomno, da gre v konkretnem primeru za denarna sredstva za sofinanciranje programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije, ki se izplačujejo iz sredstev proračuna Evropske unije.

5. Sodišče druge stopnje po opravi pritožbenega preizkusa, opravljenega v obsegu razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in razlogov uveljavljanjih v pritožbi, ugotavlja, da je izpodbijana odločitev obremenjena s procesno kršitvijo, saj ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik se je v predlogu za nadaljevanje izvršbe skliceval na tri različne vire sredstev, ki jih prejema dolžnikov dolžnik in sicer na namenska sredstva EU (sredstva Kohezijskega sklada), na sredstva proračuna Republike Slovenije in sredstva Sklada za vode,1 sodišče prve stopnje pa se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj splošno sklicevalo na nedopustnost izvršbe na denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije, ni pa pojasnilo, zakaj je zavrnilo tudi izvršbo na sredstva prejeta iz proračuna Republike Slovenije in Sklada za vode. Vsled pomanjkanja razlogov glede zavrnitve predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar pritožba pravilno izpostavlja. Ker v izpodbijanem sklepu niso navedene konkretne ugotovitve glede vseh treh virov sredstev, na katere se je v predlogu skliceval upnik, prav tako ni zadostne podlage za zaključek, da je bilo za izdajo izpodbijanega sklepa relevantno dejansko stanje v celoti pravilno ugotovljeno.

6. Zaradi zagrešene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ in tudi zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki že sama po sebi pomenita razlog za razveljavitev, je bilo potrebno pritožbi ugoditi. Sodišče druge stopnje utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov ni presojalo.

7. Ker sodišče druge stopnje ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ni moglo odpraviti samo,2 je sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o zahtevi upnika z dne 30. 5. 2023, pred tem pa natančno raziskati izvor (vire) sredstev, ki jih prejema dolžnikov dolžnik ter se v skladu s 149. členom ZIZ opredeliti do navedenega.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Navedeno izhaja tudi iz 11. člena Aneksa št. 1 k Pogodbi o sofinanciranju z dne 29. 11. 2022 (priloga A5) in 11. člena Sporazuma o izvedbi projekta [...] štev. 335-3/2018 (priloga A6). 2 Z navedbo razlogov in utemeljitvijo odločitve na drugostopenjski stopnji bi bila upniku odvzeta pravica do pritožbe (25. člen URS).