Jedro

V skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba, pa tudi vsaka dopolnitev pritožbe, prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo, zato je pritožbeno sodišče dopolnitev pritožbe z dne 25. 9. 2015 zavrglo kot prepozno.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je (tudi) za postopek poenostavljene prisilne poravnave uporabljiva določba 131. člena ZFPPIPP, ki v prvem odstavku določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem prvem odstavku izreka potrdi.

II. Dopolnitev pritožbe z dne 25. 9. 2015 se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v prvem odstavku izreka zavrnilo predlog za izvršbo glede drugega dolžnika X d.o.o. V drugem odstavku izreka je prvemu dolžniku A. A. naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjenega zneska, v tretjem odstavku izreka je dovolilo predlagano izvršbo zoper prvega dolžnika A. A., v četrtem odstavku izreka je upnika oprostilo plačila takse, v petem odstavku izreka je za izvršitelja določilo izvršitelja D. P., v šestem odstavku izreka pa je sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani.

2. Proti prvemu odstavku izreka sklepa se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik in navaja, da je sodišče spregledalo, da gre za poenostavljeno prisilno poravnavo, za katero ne velja, da se postopek izvršbe ne more začeti, če je začet postopek poenostavljene prisilne poravnave. Opozarja na drugi odstavek 221.b člena ZFPPIPP, ki določa, katera pravila se smiselno uporabljajo tudi za poenostavljeno prisilno poravnavo, pri čemer so členi našteti taksativno, med njimi pa ni prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP. To pomeni, da se ta člen ne sme uporabiti. Dalje navaja, da četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP določa, da prisilna poravnava učinkuje zgolj zoper upnike, katerih terjatev je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, upnikove terjatve pa v posodobljenem seznamu ni. Meni, da je treba zasledovati tudi namen zakona in če dolžnik, ki je seznam izdelal, vanj ni vnesel terjatve, to pomeni, da ne želi, da bi bila del poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbenem sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da drugemu dolžniku naloži, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev.

3. Upnik je 25. 9. 2015 vložil dopolnitev pritožbe, ki jo je poimenoval „priloga k pritožbi“. Zaradi narave odločitve o tej vlogi pritožbeno sodišče ne povzema njene vsebine.

4. Pritožba ni utemeljena, dopolnitev pritožbe z dne 25. 9. 2015 pa je prepozna.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da gre pri vlogi z dne 25. 9. 2015, ki jo je upnik poimenoval „priloga k pritožbi“, za dopolnitev pritožbe, ki pa je prepozna. Vložena je namreč po preteku 8 dnevnega roka za pritožbo iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, ki začne teči od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, izpodbijani sklep pa je bil upniku vročen 15. 9. 2015. V skladu s prvim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je namreč pritožba, pa tudi vsaka dopolnitev pritožbe, prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo, zato je pritožbeno sodišče dopolnitev pritožbe z dne 25. 9. 2015 zavrglo kot prepozno (1. točka 365. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je (tudi) za postopek poenostavljene prisilne poravnave uporabljiva določba 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki v prvem odstavku določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju.

8. Sicer drži, da 221.b člen ZFPPIPP v prvem in drugem odstavku določa, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave nekatere določbe ZFPPIPP ne uporabljajo oziroma se za postopek poenostavljene prisilne poravnave uporabljajo smiselno, vendar pa se določbe, za katere zakon določa smiselno uporabo, nanašajo na postopek redne prisilne poravnave in ne na splošno na postopke zaradi insolventnosti. Če bi sledili upnikovi jezikovni razlagi, bi bile v postopku poenostavljene prisilne poravnave izključene vse ostale določbe ZFPPIPP, ki sicer veljajo za postopke insolventnosti, kar bi imelo za posledico, da bi bil takšen postopek urejen pomanjkljivo. V prid takšni razlagi govori tudi dejstvo, da se prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP, ki se v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporablja smiselno, nanaša (le) na postopek prisilne poravnave, med tem ko se prvi odstavek 131. člen ZFPPIPP, ki v 221.b členu ni omenjen, nanaša na vse postopke zaradi insolventnosti(1).

9. Ker se prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP nanaša na (vse) postopke zaradi insolventnosti in ker ni razloga, da bi se upniki, ki so postopek izvršbe ali zavarovanja začeli pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (v tem primeru se postopki v skladu s prvim odstavkom 132. v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP prekinejo) in upniki, ki so s postopkom izvršbe ali zavarovanja začeli po začetku postopka zaradi insolventnosti, obravnavali različno (to niti ne bi bilo dopustno), se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da se (tudi) v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporablja določba 131. člena ZFPPIPP.

10. Takšno je tudi stališče pravne teorije (Poenostavljena prisilna poravnava, dr. N. Plavšak, Pravna praksa 2013, št. 23, Založba GV, 13. 6. 2013). Avtorica v razdelku pravnih posledic začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave ugotavlja, da je nabor pravnih posledic v tem postopku sicer ožji kot pri postopku redne prisilne poravnave. Vendar pa v tem kontekstu izrecno poudarja, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporablja (tudi) prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP, saj se 3. poglavje ZFPPIPP uporablja za vse postopke zaradi insolventnosti (primerjaj 45. člen ZFPPIPP).

11. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem prvem odstavku izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Glej sklep Višjega sodišča v Mariboru 1 Cpg 484/2014 z dne 13. 11. 2014.