Jedro

Sodišče prve stopnje bi v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP lahko štelo, da je tožnik umaknil tožbo le, če na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ne bi prišla nobena stranka. Neudeležba (zgolj) tožeče stranke na naroku pa ne pomeni, da sodišče naroka ne more opraviti ter ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu odločiti o zahtevku.

Upokojitev odvetnika oziroma prenehanje statusa odvetnika v času pravdnega postopka samo po sebi še ne pomeni hkrati tudi prenehanja pooblastila.

Napak, ki jih je zagrešilo sodišče (nepravilno vročanje vabila na narok), se ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 6. 7. 2011 se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožba zoper sklep z dne 10. 10. 2011 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 6. 7. 2011 postopek ustavilo. Obrazložilo je, da tožnik ni pristopil na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 6. 7. 2011, zato je v skladu s tretjim odstavkom 282. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo, da je tožbo umaknil (posledično je v skladu s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek ustavilo).

2. Zoper ta sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je imel tožnik v času razpisa poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo dne 6. 7. 2011 pooblaščenca (prej odvetnika, sedaj upokojenca) M. J. Ker odvetnik U. B. kot prevzemnik pisarne odvetnika M. J. v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 14. 3. 2011 ni predložil pooblastila za zastopanje tožnika, bi moralo sodišče prve stopnje na omenjeni narok vabiti pooblaščenca M. J. Pooblastilno razmerje med tožnikom in M. J. zgolj zaradi upokojitve slednjega ni prenehalo. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP vabilo na narok vročiti M. J. Ker torej tožnik na omenjeni narok ni bil pravilno vabljen, v skladu s šestim odstavkom 282. člena ZPP niso bili podani pogoji za ugotovitev, da je bila v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP tožba umaknjena. Ker je odvetnik U. B. sodišču prve stopnje šele na naroku dne 6. 7. 2011 sporočil tožnikov novi naslov, je očitno, da tožnik iz opravičenih razlogov sploh ni vedel za ta narok. V nadaljevanju pritožbe se sprašuje, ali je na omenjeni narok pristopila toženka. Če je ta na narok pristopila (kar tožnikovemu pooblaščencu sicer ni znano), tudi iz tega razloga niso bili podani pogoji za uporabo določila tretjega odstavka 282. člena ZPP. Navaja še, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo tudi ustavno določbo, da ima vsak pravico, da o njegovih pravicah meritorno odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Hkrati s to pritožbo je tožnik (primarno) predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude na narok dne 6. 7. 2011. 3. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 10. 2011 je sodišče prve stopnje ta predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

4. Tudi zoper ta sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ponovno navaja, da odvetnik U. B. kljub pozivu sodišča prve stopnje ni predložil pooblastila za zastopanje tožnika, zato bi moralo sodišče prve stopnje na narok vabiti pooblaščenca M. J., katerega pooblastilo za zastopanje v tej pravdi ni prenehalo. V spisu se nahajata celo dve pooblastili, s katerima je tožnik za zastopanje pooblastil takrat še odvetnika M. J. Poudarja, da odvetnik U. B. ni bil nikoli tožnikov pooblaščenec, da tožnika ni obvestil o naroku, sodišču pa tudi ni pravočasno sporočil tožnikovega novega naslova. Vse navedeno v skladu s 116. členom ZPP predstavlja upravičen razlog tožnikovega neodziva na vabilo sodišča, saj je očitno, da tožnik ni vedel, da je bil dne 6. 7. 2011 razpisan narok. Nadalje meni, da bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, na katerem bi moralo zaslišati tožnika, U. B. in M. J. Ocenjuje, da je razlaga sodišča prve stopnje, ki je očitno štelo, da je bil odvetnik U. B., kljub temu, da ni imel pooblastila za zastopanje tožnika, tožnikov pooblaščenec, pri čemer je navedlo, da komunikacijske težave niso upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, hkrati pa ni upoštevalo po odvetniku U. B. za tožnika opravljenih procesnih dejanj, kontradiktorna. Navaja še, da ni sprejemljiva trditev sodišča prve stopnje, da nepravilna vročitev ne predstavlja razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

5. Toženka na pritožbi ni odgovorila.

O pritožbi zoper sklep z dne 6. 7. 2011:

6. Pritožba je utemeljena.

7. V skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na razpisani poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 6. 7. 2011 pristopila tožena stranka. Stališče sodišča prve stopnje, da se, ker na ta narok ni pristopil (le) tožnik, v skladu z navedenim zakonskim določilom šteje, da je slednji umaknil tožbo, je tako napačno. Sodišče bi v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP lahko štelo, da je tožnik umaknil tožbo, le, če na narok dne 6. 7. 2011 ne bi prišla nobena stranka. Neudeležba (zgolj) tožeče stranke na naroku namreč sama po sebi ne pomeni, da sodišče naroka ne more opraviti ter ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu odločiti o zahtevku. Z neudeležbo na naroku tožeča stranka kvečjemu prikrajša samo sebe za dopolnjevanje svojih dejanskih trditev, za dodatno razlago svojih pravnih stališč in za sodelovanje pri izvedbi dokazov (glej zadnji del 11. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-161/10 (1), s katero je bil razveljavljen prvi odstavek 282. člena ZPP).

8. Določilo tretjega odstavka 282. člena ZPP pa se tudi sicer uporablja le, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok (šesti odstavek 282. člena ZPP). Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da ni bil pravilno vabljen na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 6. 7. 2011. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo, da odvetnik U. B., kljub temu da je pristopil na sporni narok, ni (bil) tožnikov pooblaščenec, saj v več kot dveh letih, odkar je sodišču sporočil, da naj bi bil tožnikov pooblaščenec, (kljub izrecnemu pozivu v sklepu z dne 14. 3. 2011) ni predložil pisnega pooblastila za zastopanje tožnika (prvi odstavek 97. člena ZPP in 98. člen ZPP). Vendar pa je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožnik nima (nobenega) pooblaščenca, in je tako na sporni narok vabilo neposredno tožnika. Pooblastilno razmerje med tožnikom in pooblaščencem M. J. (pooblastilo se nahaja pod prilogo A 14), ki je v tožnikovem imenu (takrat še kot odvetnik) vložil predmetno tožbo, namreč ni prenehalo. Četudi se je M. J. med pravdnim postopkom upokojil in ne opravlja več odvetniške dejavnosti, iz spisa ni razvidno, da bi tožniku odpovedal pooblastilo, niti da bi mu tožnik pooblastilo preklical (prvi odstavek 99. člena ZPP). Upokojitev odvetnika oziroma prenehanje statusa odvetnika med pravdnim postopkom samo po sebi še ne pomeni tudi prenehanja pooblastila (glej tudi Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, 1. knjiga, komentar k 95. členu ZPP, 14. točka). Pooblaščencu (nekdanjemu odvetniku) v takem primeru ugasnejo le upravičenja, za katera kot odvetnik ni potreboval posebnega pooblastila (96. člen ZPP). Ker torej sodišče prve stopnje vabila na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 6. 7. 2011 ni vročalo tožnikovemu pooblaščencu M. J., tožnik na ta narok ni bil pravilno vabljen.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zoper sklep z dne 6. 7. 2011 ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in 366. členom ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 10. 10. 2011:

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Tožnik je po izdaji izpodbijanega sklepa z dne 6. 7. 2011 primarno predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude na narok dne 6. 7. 2011. Ta predlog je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 10. 2011 pravilno zavrnilo. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Ker tožnik na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 6. 7. 2011, kot že obrazloženo, ni bil pravilno vabljen, institut vrnitve v prejšnje stanje v tej zadevi ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da se napak, ki jih je zagrešilo sodišče (med katere sodi tudi nepravilno vročanje vabila na narok), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog (ali razlog za izredno pravno sredstvo). Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda procesnega dejanja zaradi okoliščin, ki so se zgodile stranki (ali njenemu odvetniku), teh pa pritožnik ni zatrjeval. 12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep z dne 10. 10. 2011 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Odločba z dne 9. 12. 2010, Uradni list RS, št. 107/2010.