Jedro

Z vidika materialnega prava dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, presodi sodišče. Mnenje CSD je, enako kot vsa mnenja strokovnjakov, podvrženo dokazni presoji sodišča. Pri sprejemu odločitve mora zato sodišče dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, obravnavati v povezavi z drugimi dokazi in podatki spisa.

Iz mnenja CSD ne izhaja, da bi po pravnomočnosti sklepa prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani udeležencev, temveč je CSD svoje mnenje oprl zgolj na izraženo željo mld. otroka. Sodna izvedenka psihološke stroke je ugotovila, da mld. A. še ni zmožen realne ocene in izražanja svoje želje. Zato utemeljenost predloga ne more temeljiti zgolj na želji otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za spremembo tretje točke sklepa Okrožnega sodišča v Kranju I N 443/2019 z dne 23. 12. 2019, na način, da bi mld. A., (roj. ... 2015), ki je v skupnem varstvu in vzgoji udeležencev, preživljal čas s staršema v izmenjajočem ciklu tako, da bi bil en teden pri materi in drug teden pri očetu in tako naprej izmenjaje. Zavrnilo je tudi predlog glede spremembe preživljanja časa med počitnicami (I. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Zoper I. točko sklepa se pritožuje predlagatelj iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu predlagatelja. Z odločitvijo sodišča se ne strinja, ker je otroku v korist, da preživlja čas z obema staršema enako, kar bi bilo zanj tudi najmanj obremenjujoče, glede na to, da obiskuje Osnovno šolo v B., mati pa se je preselila v C. in ji predstavljajo vožnje veliko obremenitev. Center življenjskih interesov otroka je nedvomno v B., kjer živi predlagatelj in tam obiskuje osnovno šolo, v B. ima tudi prijatelje. A. volja je bila, da ostane v tej šoli in obdrži prijatelje ter življenjsko okolje, ki ga je navajen. Izvirni greh vseh postopkov je samovoljna odločitev matere, da se je preselila v C., zaradi česar želi otroka prešolati in postopoma odtegniti od očeta, na katerega pa je otrok navezan in imata veliko skupnih interesov. A. si želi več časa preživeti z očetom in je bil zelo slabe volje, ker ga tekom postopkov nihče ni poslušal in ni upošteval njegove volje, čeprav je že toliko star. Tudi pri Varuhu je povedal, da želi, da stiki ostanejo polovično. Zato ne gre verjeti materi, da želi otrok s takimi izjavami le ugajati staršema. Na razgovoru pri CSD D. je A. povedal, da bi želel, da je pri vsakemu staršu en teden, ker bi bilo tako bolj enakomerno. Povedal pa je tudi, da so mu vožnje iz C. v B. naporne in bi to rešil tako, da bi mami živela bližje. Center je zaključil, da je otrok navezan na oba starša in si želi stikov z obema staršema, ki bi potekali en teden pri očetu in en teden pri materi in je predlagal, da se stik z očetom sorazmerno podaljša ali pa da se določi dodatni stik v tednu, ko oče in otrok nimata stikov. Sodišče pa je mnenje CSD povsem nekritično prezrlo, kar je neobičajno. Mnenje CSD bi lahko zavrnilo le, če bi ga negiral sodni izvedenec. Zaradi tega je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, saj dejansko stanje brez strokovnega znanja izvedenca ni bilo zadosti razčiščeno. Posledično je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče je nekritično zaključilo, da CSD ni prepoznal spremenjenih okoliščin in je mnenje oprl le na izraženo željo otroka. Sodišče se opira na povzetke sodne izvedenke iz drugega postopka II N 144/2021. Zaključek, da A. ni zmožen realne ocene in izražanja svoje želje, ker želi obema staršema ustreči in ne želi delati krivice, ne drži, saj je A. za svoja leta dokaj odrasel in zna jasno izražati svoje želje, zaradi česar ni razloga, da mu sodišče ne bi verjelo. Nihče ni ugotovil, da bi otrok izpovedoval tako le zato, da bi očetu ugajal, kot to insinuira mati. Tudi zaključek, da se je otrok novega stikovanja navadil, ne drži.

Korist otroka je nedvomno podana, s tem, da bi stiki potekali izmenjaje tedensko pri vsakem od staršev, pri čemer bi se mu omogočilo manj voženj, posledično pa več prostega časa in bi se A. lahko vključil v popoldanske aktivnosti tudi v B. ter bi se lahko več družil s sošolci in prijatelji. Tako korist je prepoznal tudi CSD. Mati je precej zaposlena, zato otrok preživi veliko časa pri dedku in babici, kjer prosti čas preživlja povsem drugače kot pri očetu in mu je kot fantu kratena očetovska figura. Mati prireja izjave zato, da bi bili stiki čim manjši. Zaradi spremenjenih stikov so se spremenile okoliščine, saj otrok ne more več obiskovati interesnih dejavnosti, ki jih želi v B., omejeno pa mu je tudi druženje s šolskimi prijatelji in najboljšim prijateljem. Vse to mu je zaradi spremenjenih okoliščin odvzeto in ga bremeni. Ne gre zgolj za otrokovo željo, temveč za njegovo največjo korist, kar so prepoznali vsi strokovni organi.

3.Nasprotna udeleženka na pritožbo predlagatelja ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Družinski zakonik (DZ) v osmem odstavku 141. člena določa, da sodišče izda novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, pri čemer morajo biti spremembe bistvene, saj bi se sicer izničil učinek pravnomočno razsoje stvari.

6.V tej zadevi je predlagatelj vložil predlog za spremembo stikov. Skupno varstvo in vzgoja se izvaja skladno s pravnomočnim sklepom II N 144/2921 z dne 6. 2. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 909/2024 z dne 4. 7. 2024, in sicer tako, da mld. A. z materjo v 14 dnevnem ciklu preživlja čas od prvega ponedeljka do druge srede, pri očetu pa od druge srede do ponedeljka, počitnice pa preživlja polovico časa pri enem in polovico pri drugem staršu. Zoper to odločitev se predlagatelj ni pritožil. Novembra 2024, to je zgolj štiri mesece po pravnomočnosti sklepa II N 144/2021, s katerim je bilo odločeno o stikih, pa je predlagatelj podal predlog za spremembo stikov, ki ga je utemeljeval s tem, da je v korist otroka, če preživlja čas s staršema enakomerno, in sicer en teden z enim in drug teden z drugim staršem, kar je tudi otrokova želja.

7.Pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje povsem nekritično prezrlo mnenje Centra za socialno delo (CSD), ki je predlagal, da se stik A. z očetom sorazmerno podaljša. Pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da CSD ne presoja, pač pa sodišču pomaga pri ugotavljanju okoliščin, ki so relevantne za odločitve v družinskih zadevah. Njegova naloga je

da sodišču posreduje ugotovitve o dejstvih, za ugotovitev katerih je potrebno posebno znanje, ki ga imajo delavci CSD. Z vidika materialnega prava pa dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, presodi sodišče. Mnenje CSD je, enako kot vsa mnenja strokovnjakov, podvrženo dokazni presoji sodišča. Pri sprejemu odločitve mora zato sodišče dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, obravnavati v povezavi z drugimi dokazi in podatki spisa, kar pa je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča tudi pravilno storilo. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno opravilo natančno in v skladu z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pri čemer je konkretne okoliščine primera po presoji pritožbenega sodišča pravilno dokazno ocenilo.

8.Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, iz mnenja CSD ne izhaja, da bi po pravnomočnosti sklepa II N 144/2021 prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani udeležencev, temveč je CSD svoje mnenje oprl zgolj na izraženo željo mld. A. Slednji je pred CSD povedal, da si želi, da bi stiki potekali tako, da bi bil en teden pri očetu in drug teden pri materi. Zakaj ni sledilo želji otroka, je sodišče prve stopnje natančno obrazložilo v 15. točki izpodbijanega sklepa. S tem se strinja tudi pritožbeno sodišče, saj je sodna izvedenka psihološke stroke dr. E. E. v postopku II N 144/2021 ugotovila, da mld. A. še ni zmožen realne ocene in izražanja svoje želje. Zato utemeljenost predloga ne more temeljiti zgolj na želji otroka. Sodna izvedenka dr. E. E. je ugotovila, da želi mld. A. ustreči obema staršema, pri čemer vpričo očeta o materi ne govori in je bolj obremenjen glede svojih reakcij, ki jih bolj prilagaja očetu, medtem ko vpričo mame o očetu govori. Mati pa A. predstavlja primarno figuro navezanosti. Zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo mnenju CSD, ki je zgolj navedel, da predlaga sorazmerno podaljšanje stika pri očetu brez ugotovljenih bistveno spremenjenih okoliščin. Poleg tega korist otroka in njegova želja nista sopomenki

Korist otroka je pravni pojem, pri čemer je bilo že v postopku II N 144/2021, ki je bil pravnomočno zaključen julija 2024, torej le štiri mesece pred vložitvijo novega predloga predlagatelja, na podlagi mnenja sodne izvedenke dr. E. E. ugotovljeno, da je glede na A. starost in razvojne potrebe v A. največjo korist, da z materjo preživlja nekoliko več časa kot z očetom, kar je bilo v sklepu II N 144/2021 tudi upoštevano. Tudi zaslišanji obeh udeležencev sta potrdili, da stiki potekajo, kot so bili določeni s sklepom II N 144/2021, in da problemov pri prehodih A. ni, zaradi česar drugačne pritožbene navedbe, da se A. stikovanja ni navadil, niso upravičene.

9.Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ni utemeljen. Zakaj sodišče prve stopnje ni sledilo mnenju CSD glede sorazmernega podaljšanja stikov A. z očetom, je sodišče prepričljivo in natančno obrazložilo. Že sama okoliščina, da CSD bistveno spremenjenih okoliščin po izdaji pravnomočnega sklepa II N 144/2021 ni ugotovil, zadošča za zavrnitev predloga. Zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče v obravnavanem postopku postaviti sodnega izvedenca, saj iz mnenja CSD bistveno spremenjene okoliščine ne izhajajo. Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da dejansko stanje v zadevi ni bilo zadosti razčiščeno.

10.Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

11.Ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12.Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.

-------------------------------

1VSL sklep IV Cp 1342/2024 (12. točka obrazložitve).

2VSL sklep IV Cp 1213/2021.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/1, 141/8 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.