Jedro

Izvršitelju ni mogoče očitati, da je neutemeljeno razpisal rubež dolžnikovih premičnin, saj pred tem ni bil seznanjen z dejstvom, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zato je upravičen do nagrade za pripravo na rubež in do povračila stroškov, ki jih je v zvezi s tem imel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo zahtevo upnika kot neutemeljeno in sklenilo, da ostane obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja Z. K. M. z dne 15. 2. 2006, s katerim je bilo plačilo obračunano na 73,28 EUR (prej: 17.560,00 SIT), v celoti v veljavi.

Proti takšnemu sklepu se je iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) pravočasno pritožil upnik. V pritožbi je navedel, da se s trenutkom umika predloga za izvršbo šteje, kot da ta sploh ni bil vložen, kar pomeni, da je bil predmetni izvršilni postopek končan dne 23. 1. 2006, ko je upnik umaknil predlog za izvršbo. Od tega dne dalje zato niso bila dopustna nobena izvršilna dejanja več, torej tudi ne razpis rubeža. Upnik pa ni dolžan o umiku predloga za izvršbo obveščati izvršitelja, ampak le sodišče. Nemudoma po tem, ko je dne 14. 2. 2006 prejel obvestilo o razpisu rubeža, je izvršitelja obvestil o umiku predloga za izvršbo, zato mu ni mogoče očitati, da ni ravnal z vso skrbnostjo. Stališče sodišča prve stopnje, da je bil rubež preklican iz razlogov na njegovi strani, je torej zmotno.

Pritožba ni utemeljena.

V II. odstavku 38c. člena ZIZ je določeno, da lahko upnik, v kolikor ne soglaša z izvršiteljevim obračunom, v osmih dneh po prejemu pri njem vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Izvršitelj nato zahtevo posreduje sodišču, ki o njej odloči. Podlago za odločanje o pravilnosti izvršiteljevega obračuna pa predstavljajo določila Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik).

Sodišče prve stopnje je umik predloga za izvršbo s strani upnika prejelo dne 24. 1. 2006, medtem ko je sklep o ustavitvi predmetnega izvršilnega postopka izdalo dne 14. 3. 2006. Navedeni sklep je izvršitelj prejel dne 28. 3. 2006. Sodišče prve stopnje pa je dne 16. 2. 2006 (torej po prejemu upnikovega umika predloga za izvršbo in pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka) prejelo izvršiteljevo poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroškov z dne 15. 2. 2006. Iz navedenega poročila je razvidno, da je izvršitelj dne 30. 1. 2006 razpisal rubež dolžnikovih premičnin za dne 27. 2. 2006, nato pa je dne 14. 2. 2006 prejel s strani upnika posredovan umik predloga za izvršbo. Iz podatkov v spisu je torej razvidno, da je upnik sicer res že z vlogo z dne 23. 1. 2006 sodišču sporočil, da umika predlog za izvršbo, vendar je bil izvršitelj o tem obveščen šele dne 14. 2. 2006, ko mu je upnik po faksu poslal navedeno vlogo z dopisom, da naj razpisani rubež prekliče. Tako izvršitelju ni mogoče očitati, da je neutemeljeno razpisal rubež, saj pred tem dnem ni bil seznanjen z dejstvom, da je upnik sodišču prve stopnje že poslal umik predloga za izvršbo. Zaradi tega je upravičen do plačila za opravljeno delo in do povračila stroškov, ki jih je s to zadevo imel do prejema upnikove vloge z dne 23. 1. 2006. Ker pa je bil upnik tisti, ki je povzročil ustavitev izvršilnega postopka, je do neizvedbe rubeža prišlo iz razloga, ki je na strani upnika (IV. odstavek tar. št. 1 Pravilnika).

Sicer drži stališče pritožbe, da upnik o umiku predloga za izvršbo ni dolžan obvestiti izvršitelja, vendar pa je prav upnik tisti, na čigar pobudo teče izvršilni postopek in na čigar predlog sodišče za opravo neposrednih dejanj premičninske izvršbe določi izvršitelja, zato je tudi od njegovega ravnanja in predlogov odvisen sam potek izvršbe in izvršilnega postopka. Če bi upnik isti dan, ko je vlogo z dne 23. 1. 2006 poslal sodišču prve stopnje, to vlogo po faksu poslal v vednost tudi izvršitelju, do razpisa rubeža ne bi prišlo. Stališče sodišča prve stopnje, da v izvršilnem postopku (v obravnavanem primeru izvršbi na premičnine dolžnika) med upnikom in izvršiteljem obstoji tesna povezanost, je glede na naravo postopka povsem na mestu. Tudi s spremembo ZIZ je v tej smeri že predvideno, da mora upnik predlog za odlog izvršbe vložiti neposredno pri izvršitelju (III. odstavek 72. člena ZIZ-E).

Višine posameznih postavk plačila za delo in stroškov izvršitelja s pritožbo upnik ni obrazloženo in konkretizirano izpodbijal, zato je sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijani sklep preizkusilo le v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z II. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, pri tem pa ni zasledilo kršitev. Sodišče prve stopnje je namreč pri svojem odločanju pravilno uporabilo vse relevantne določbe Pravilnika. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj s svojo pritožbo ni uspel (I. odstavek 165. člena v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).