Jedro

Sankcija prekluzije velja tudi za vlogo, ki jo stranka vloži na prvem naroku, če je bila pred njeno vložitvijo opozorjena na posledico iz petega odstavka 286.a člena ZPP.

Določba četrtega odstavka 286.a člena ZPP, skladno s katero mora stranka pripravljalne vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, se nanaša tudi na prvi narok za glavno obravnavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 1.218,99 EUR z obrestmi, tekočimi po stopnji 1,5 % mesečno od 31. 10. 2018 do plačila, v 15 dneh. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, naj tožena stranka tožeči stranki plača 24,04 EUR z obrestmi, tekočimi po stopnji 1,5 % mesečno od 30. 10. 2018 do plačila, in obresti po enaki stopnji, tekoče od 1.243,03 EUR od 30. do 31. 10. 2018. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 317,67 EUR pravdnih stroškov, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

2. Zoper II.a) in III. točko izreka izpodbijane sodbe vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi ter sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pg 1381/2018 z dne 10. 9. 2019 v izpodbijani II.a) in III. točki izreka spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne in naloži tožeči stranki v plačilo pravdne in izvršilne stroške tožene stranke, oziroma podredno, sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pg 1381/2018 z dne 10. 9. 2019 v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa prizna stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da sta s Pogodbo o obročnem plačilu z dne 8. 8. 2018 stranki ugotovili, da tožena stranka dolguje tožeči stranki 15.032,00 EUR z 1,5-odstotnimi mesečnimi obrestmi od 20. 1. 2018 do plačila. Tožena stranka je dne 9. 8. 2018 plačala 6.000,00 EUR, dne 18. 9. 2018 6.000,00 EUR in dne 30. 10. 2018 3.544,00 EUR. Tožeča stranka v tem sporu zahteva plačilo še neplačanega dela dolga, in sicer 1.243,03 EUR s pogodbenimi obrestmi v višini 1,5 % mesečno od 30. 10. 2018 dalje do plačila.

6. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da vlogo tožene stranke, ki je bila vložena na prvem naroku za glavno obravnavo dne 5. 9. 2019, ocenjuje kot poskus izogibanja utemeljeno iztoževanemu preostanku plačila. Razloge iz te vloge, če bi bili zares podani, bi tožena stranka lahko uveljavljala tudi dosti prej, ne da bi to terjalo preložitev naroka. To bi tožena stranka tudi morala storiti po izrecni določbi druge povedi prvega odstavka 11. člena ZPP, da je treba skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bila vloga tožene stranke z dne 5. 9. 2019 prepozna iz naslednjih razlogov. Na glavno obravnavo sta bili stranki vabljeni s standardnim vabilom, ki je bilo toženi stranki vročeno 27. 5. 2019. Skupaj z vabilom sta stranki prejeli obrazložen dopis, v katerem ju je sodišče prve stopnje opozarjalo na posebno součinkovanje četrtega in petega odstavka 286.a člena ZPP. S tem dopisom je bilo treba korigirati neprecizno opozorilo iz standardnega vabila na prvi narok, ki strankam zagotavlja, da bodo še na prvem naroku mogle (neovirano) navajati dejstva in dokaze. To namreč v pomembni meri ni skladno z zakonsko ureditvijo od novele ZPP-D, ko je sicer še dopustno, da stranki priskrbita novo procesno gradivo še na prvem naroku, toda od te novele s to omejitvijo, da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka (četrti odstavek 286.a člena ZPP). Ta določba ne razlikuje prvega, drugega itd. naroka. V petem odstavku 286.a člena je določeno, da bodo stranke praviloma prekludirane tudi v primeru nespoštovanja zapovedi iz četrtega odstavka tega člena. Na te posledice sta bili stranki jasno in določno opozorjeni z zgoraj navedenim dopisom sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju zavrnilo stališče tožene stranke, da je bila Pogodba o obročnem plačilu z dne 8. 8. 2018 poravnava v smislu XXXI. poglavja OZ, v kateri sta si pravdni stranki tako vzajemno popuščali, da sta vrednost glavnice zmanjšali s preko 15 na 12 tisoč EUR. Zoper takšno razumevanje govori že poimenovanje pogodbe: šlo je samo za dogovor o spremembi ročnosti, ne pa za delni odpust dolga, nadalje zoper takšno razumevanje govori 1. člen pogodbe, ki izraža soglasje pogodbenic, da tožena stranka tožeči stranki dolguje 15.032,00 EUR z 1,5-odstotnimi mesečnimi obrestmi od 20. 1. 2018 do plačila. Tožena stranka mora torej svoje obveznosti po Pogodbi o obročnem plačilu z dne 8. 8. 2018 izpolniti v obsegu, v katerem jih še ni. Sodišče prve stopnje je preverilo obračun obresti (priloga A5), ki ga je kot del trditvene podlage priložila tožeča stranka. Skladno s tem obračunom se je v 201 dnevu od 20. 1. 2018 do 9. 8. 2018, ko je bilo plačanih 6.000,00 EUR, od glavnice 15.032,00 EUR nateklo 1.510,72 EUR obresti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka obračunala preveč obresti, saj pravilen izračun obresti znaša 1.490,02 EUR. Tožeča stranka je plačanih 6.000,00 EUR namenila zmanjšanju glavnice. Od tako zmanjšane glavnice 9.032,00 EUR se je v nadaljnjih 40 dneh od 9. 8. 2018 do plačila nadaljnjih 6.000,00 EUR 18. 9. 2018 po obračunu tožeče stranke nateklo 180,64 EUR obresti, po izračunu sodišča prve stopnje pa se je nateklo 178,17 EUR obresti. V nadaljnjih 42 dneh odtlej do plačila 3.544,00 EUR 30. 10. 2018 naj bi se od zmanjšane glavnice 3.032,00 EUR nateklo 63,67 EUR obresti, v resnici pa se jih je nateklo za 62,80 EUR. Vsega skupaj je na dan 30. 10. 2018 tožena stranka po obračunu tožeče stranke dolgovala 1.755,03 EUR obresti, po obračunu sodišča prve stopnje pa 1.730,99 EUR. S plačilom 3.544,00 EUR 30. 10. 2018 je tožena stranka pokrila najprej 1.730,99 EUR obresti, preostanek pa je bil namenjen zmanjšanju glavnice, ki je je ostalo 1.218,99 EUR in se obrestuje od 31. 10. 2018 naprej po pogodbeni obrestni meri 1,5 % na mesec. Sodišče prve stopnje je skladno s svojim izračunom delno ugodilo tožbenemu zahtevku, zavrnilo pa ga je za razliko med svojim in tožničinim izračunom obresti in za en dan prezgodaj iztoževane obresti. Sodišče prve stopnje je še obrazložilo svoje stališče, da četudi bi bile navedbe in dokazi iz zadnje toženkine vloge pravočasni, s tem gradivom toženka ne bi mogla uspeti.

7. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z neupoštevanjem pripravljalne vloge, ki jo je tožena stranka prinesla na prvi narok za glavno obravnavo, in neizvedbo predlaganih dokazov kršilo pravico tožene stranke do izjave. Navaja, da navedb, ki jih stranka poda na prvem naroku za glavno obravnavo, ni mogoče označiti kot prepoznih zgolj zato, ker bi sodišče zaradi razjasnjevanja dejanskega stanja moralo izvesti dodaten narok za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je pred narokom strankama poslalo zgolj splošen poziv, ki ne povzroči prekluzije pri podajanju navedb. Tožena stranka še navaja, da njene navedbe v pripravljalni vlogi niso bile obširne, prav tako pa je bila zadnja pripravljalna vloga podana dobra dva meseca pred prvim narokom za glavno obravnavo in torej ne več kot eno leto poprej. Po presoji pritožbenega sodišča pritožbeni očitek ni utemeljen.

8. Sodišče, stranke in drugi udeleženci si morajo prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Vsaka stranka je dolžna v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej. Sodišče je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP). Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (prvi odstavek 286. člena ZPP). Četrti odstavek 286.a člena ZPP določa, da mora stranka pripravljalne vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. Peti odstavek 286.a člena ZPP določa, da se vloge, ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Enako velja za strankine navedbe na naroku.

9. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se določba četrtega odstavka 286.a člena ZPP, skladno s katero mora stranka pripravljalne vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, nanaša tudi na prvi narok za glavno obravnavo. Iz besedila citirane določbe namreč ne izhaja, da bi navedeno pravilo veljalo le za kasnejše naroke. Prvi odstavek 286. člena ZPP res določa, da lahko stranka še na prvem naroku za glavno obravnavo navaja nova dejstva in dokaze, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da pri tem velja omejitev iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP, kar pomeni, da stranki sicer lahko priskrbita novo procesno gradivo še na prvem naroku, ampak samo pod pogojem, da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka.

10. Stališče, da pride sankcija prekluzije v poštev tudi za vlogo, ki jo stranka vloži na prvem naroku, je zavzeto tudi v sodni praksi, iz katere pa izhaja, da je neupoštevanje pripravljalne vloge, ki je vložena v nasprotju s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP, dovoljeno le, če je bila stranka pred njeno vložitvijo (npr. v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo) opozorjena na tako posledico.1 Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta bili stranki na posledico iz petega odstavka 286.a člena ZPP jasno in določno opozorjeni z dopisom sodišča (l. št. 42), ki sta ga stranki prejeli skupaj z vabilom na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Iz tega dopisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje stranki opozorilo, da je dolžnost stranke, da pripravljalne vloge sodišču pošlje dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. Nadalje je sodišče prve stopnje v dopisu stranki opozorilo tudi, da se vloge, ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora, enako pa velja tudi za strankine navedbe na naroku. Po presoji pritožbenega sodišča je bila tožena stranka s tem dopisom jasno in nedvoumno opozorjena na posledico, da sodišče prve stopnje njene vloge, ki je sodišču ne bo poslala dovolj zgodaj, da bi jo bilo mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred prvim narokom za glavno obravnavo, ne bo upoštevalo, razen če je stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti ali če njena dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da bi lahko tožena stranka razloge, ki jih navaja v vlogi, ki jo je prinesla na prvi narok za glavno obravnavo, uveljavljala toliko prej, da to ne bi terjalo preložitve naroka. Tožena stranka niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ne zatrjuje, da vloge brez svoje krivde ni mogla vložiti pravočasno. Vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo skupaj z opozorilom na posledico nepravočasne predložitve vlog je bilo pooblaščencu tožene stranke vročeno 27. 5. 2019, pri čemer je bil narok razpisan za 5. 9. 2019. Res je, kakor v pritožbi navaja tožena stranka, da v roku 15 dni pred samim pripravljalnim narokom ni dovoljeno vlaganje pripravljalnih vlog (četrti odstavek 269. člena ZPP), vendar je kljub temu tožena stranka od vročitve vabila z opozorilom imela več kot dva meseca in pol časa za pripravo in predložitev pripravljalne vloge. To pa je po mnenju pritožbenega sodišča dovolj časa, da bi vlogo lahko vložila dovolj zgodaj, da bi jo bilo mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom. Tožena stranka v pritožbi pravilno navaja, da je zadnja pripravljalna vloga tožeče stranke podana dobra dva meseca pred prvim narokom za glavno obravnavo, iz vročilnice v spisu je namreč razvidno, da je bila ta vloga pooblaščencu tožene stranke vročena 20. 6. 2019. Po presoji pritožbenega sodišča je imela tožena stranka dovolj časa tudi za pripravo odgovora na navedeno vlogo tožeče stranke, da bi ga lahko predložila pravočasno pred narokom. Pri tem pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da vloga z dne 5. 9. 2019 le v manjšem delu predstavlja odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke,2 večji del vloge pa predstavlja navajanje dejstev, ki se nanašajo na obdobje sklenitve pogodbe o odkupu terjatev, pogodbe o podaljšanju roka plačila in pogodbe o obročnem plačilu. Ta dejstva je tožena stranka imela možnost navajati že vse od poziva, naj odgovori na dopolnitev tožbe, vendar je v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena ZPP, ki določa, da mora stranka pravočasno navajati dejstva in predlagati dokaze, tako da je mogoče postopek izvesti čim prej, z navajanjem teh dejstev čakala vse do prvega naroka za glavno obravnavo.

12. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da bi bilo mogoče upoštevati tudi pripravljalno vlogo, vloženo šele na naroku, brez preložitve naroka in ne da bi bila kršena pravica do izjave nasprotne stranke, in sicer v primeru, ko gre za enostavno vlogo, v kateri se ne navajajo nova dejstva ali so ta nova dejstva enostavna in ne odpirajo novih kompleksnejših vprašanj.3 V predmetni zadevi ne gre za takšno vlogo. Z vlogo z dne 5. 9. 2019 je tožena stranka popolnoma spremenila trditveno podlago svoje obrambe proti tožbenemu zahtevku. V tej vlogi je prvič navedla, da so stranke pogodbe o odkupu terjatev enega od v njej navedenih računov izvzele iz pogodbe ter da obveznosti, zaračunane s tem računom, sploh niso bile izpolnjene, zato obveznost plačila tožene stranke po tem računu ne obstoji. Nadalje je prvič navajala, da je tožeča stranka izkoristila slab finančni položaj tožene stranke in ji s pogodbo o podaljšanju roka plačila ter pogodbo o obročnem plačilu vsilila oderuške obresti. V vlogi je torej tožena stranka navajala povsem nova dejstva, ki odpirajo kompleksna vprašanja, in sicer vprašanja glede prave volje strank ob sklenitvi pogodbe o odkupu terjatev, vprašanja v zvezi s tem, katere obveznosti je odstopnik terjatve G. d. o. o. zaračunal toženi stranki z računom št. 103/2017 in ali so bile te obveznosti izpolnjene, ter vprašanja glede finančnega stanja tožene stranke v času sklenitve pogodbe o podaljšanju roka plačila in pogodbe o obročnem plačilu ter morebitnega izkoriščanja tega stanja s strani tožeče stranke za pridobitev očitno nesorazmerne koristi. Navedbe v sporni pripravljalni vlogi bi spor zasukale v povsem drugo smer in so predstavljale presenečenje tako za sodišče kot za nasprotno stranko, ki se o teh navedbah ni mogla v celoti izjaviti na naroku, ampak je utemeljeno prosila za rok za odgovor na vlogo. Če bi sodišče prve stopnje sporno pripravljalno vlogo upoštevalo, bi se torej reševanje spora zavleklo, saj bi bila zaradi zagotovitve pravice tožeče stranke do izjavljanja potrebna preložitev naroka. Glede pritožbenih navedb, da je pooblaščenec tožene stranke na naroku ponudil, da namesto predložitve pripravljalne vloge navedbe poda na zapisnik, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZPP v petem odstavku 286.a člena izrecno določa, da enaka posledica kot za vloge, ki so predložene v nasprotju s četrtim odstavkom istega člena, velja tudi za strankine navedbe na naroku.

13. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko skladno s petim odstavkom 286.a člena ZPP pripravljalne vloge tožene stranke, ki jo je vložila na naroku 5. 9. 2019, ni upoštevalo, saj ta vloga v nasprotju s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP ni bila predložena dovolj zgodaj, da bi jo bilo mogoče vročiti tožeči stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice tožeče stranke do izjavljanja ne bi bila potrebna preložitev naroka. Zato z neupoštevanjem pripravljalne vloge in neizvedbo v njej predlaganih dokazov ni bila kršena pravica tožene stranke do izjave.

14. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo navedbe tožene stranke, ko je v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da naj bi iz njenih navedb izhajalo, da je bil sporazum o podaljšanju roka z dne 8. 8. 2018 nekakšna poravnava, s katero sta pravdni stranki zmanjšali višino glavnice s 15 na 12 tisoč evrov. Tožena stranka navaja, da povzeto stališče predstavlja popoln odstop od njenih dejanskih navedb, in v nadaljevanju pritožbe povzema svoje navedbe iz pripravljalne vloge z dne 5. 9. 2019. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ni odgovarjalo na navedbe iz pripravljalne vloge z dne 5. 9. 2019, ampak na navedbe iz odgovora na dopolnitev tožbe z dne 2. 10. 2018, v katerem je tožena stranka navajala, da je s plačilom dveh obrokov v višini 6.000,00 EUR skladno z dogovorom, ki naj bi bil vsebovan v Pogodbi o obročnem plačilu z dne 8. 8. 2018, v celoti poplačala glavnico terjatve tožeče stranke. Nadalje je v tej vlogi pogodbo o obročnem plačilu opredelila kot zunaj pravdni dogovor – poravnavo, s katero sta stranki spremenili zapadlost in pogoje plačila terjatve. Sodišče prve stopnje je navedbe iz te vloge vsebinsko korektno povzelo in po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da iz poimenovanja in vsebine Pogodbe o obročnem plačilu z dne 8. 8. 2018 ne izhaja, da bi se stranki dogovorili, da bo tožena stranka s plačilom dveh obrokov v višini 6.000,00 EUR v celoti poplačala glavnico.

15. Ostale pritožbene navedbe predstavljajo povzemanje vsebine pripravljalne vloge z dne 5. 9. 2019. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje te pripravljalne vloge pravilno ni upoštevalo, se ni bilo treba opredeliti do pritožbenih navedb, ki povzemajo vsebino te pripravljalne vloge.

16. Ker so pritožbeni očitki tožene stranke neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

17. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške.

1 Gl. npr. VSL sklep I Cpg 729/2010 z dne 21. 9. 2010 in VSL sklep II Cp 2587/2011 z dne 15. 2. 2012. 2 Odgovor na to vlogo predstavlja samo prvi odstavek vloge z dne 5. 9. 2019, kjer tožena stranka ugovarja izračunu preostalega dolga, kakršnega je po delnem umiku tožbe vtoževala tožeča stranka. 3 Gl. sodbo VSRS II Ips 342/2013 z dne 5. 2. 2015.