Jedro

Sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka 100. člena ZDR je nezakonit, če je direktor tožene stranke zavrgel ugovor tožnice, ki mu ni bilo priloženo pooblastilo, ne da bi prej na podlagi 98. člena ZPP pozval tožečo stranko, da predloži pooblastilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Direktor tožene stranke je dne 15.7.1999 (torej v času, ko je že veljal novi Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP) izdal sklep, na podlagi katerega je tožnici navedenega dne prenehalo delovno razmerje po določbi 5. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, v nadaljevanju: ZDR). Ugovor tožnice, ki ga je v njenem imenu vložil odvetnik D. P. brez pooblastila, je direktor zavrgel s sklepom z dne 13.9.1999. Ugotovil je, da ugovoru ni bilo priloženo pooblastilo in da drugi odstavek 98. člena ZPP ni zavezujoč.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Razveljavilo je navedena sklepa, ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in naložilo toženi stranki, da tožnico pokliče nazaj na delo, ji vpiše delovno dobo v delovno knjižico in ji plača plačo, z obrestmi in prispevki. Ugotovilo je, da tožena stranka po vložitvi ugovora ni ravnala v skladu z drugim in četrtim odstavkom 98. člena ZPP, ker tožeče stranke pred drugostopno odločitvijo ni pozvala, da predloži pooblastilo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje v zvezi z razlago 98. člena ZPP. Po določbi 17. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98, v nadaljevanju: ZDSS) bi bilo treba ugovor šteti za nepopolno vlogo in zahtevati njegovo dopolnitev.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Predlagala je, da naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da reviziji ugodi, obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajala je, da je ugovor odvetnika tožeče stranke z dne 27.7.1999 vseboval vse, kar zahteva 105. člen ZPP. Zaradi tega ni bilo treba postopati po 108. členu ZPP. Stališče sodišča druge stopnje zato ni pravilno. V zvezi z uporabo 98. člena ZPP revizija navaja, da se je tožena stranka za uporabo te določbe svobodno odločila, zato ni bila dolžna ravnati v korist delavke.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP poslana tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje. Zaradi tega jo je dovoljeno vložiti le izjemoma, pod pogoji, ki so določeni v 367. členu, in zaradi razlogov, ki jih določa 370. člen ZPP. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizija ne uveljavlja revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče v zvezi s tem razlogom izpodbijane sodbe ni preizkusilo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Določbe postopka pri delodajalcu se po ustaljeni praksi tega sodišča v sodnem delovnem sporu presojajo in uporabljajo kot materialno pravo, zato je v zvezi s tem revizija pravilno uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

V 103. členu ZDR je določeno, da se v postopku varstva pravic delavcev pri delodajalcu (za določanje rokov, način vročanja in podobno) smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. V prvem odstavku 14. člena ZDSS je določeno, da se v postopku pred delovnimi sodišči uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZDSS drugače določeno. To pomeni - ker tožena stranka ni dokazala, da ima v svojih aktih posebne določbe o postopku - da bi morala tožena stranka v zvezi z ugovorom in pooblastilom zanj uporabiti določbe ZPP. Uporaba teh določb ni, kot zmotno trdi revizija, prepuščena v presojo organom delodajalca, ker mora za zakonitost odločitev te določbe upoštevati. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, ta okoliščina pa v bistvu med strankama ni sporna, da tožena stranka tožeče stranke ni pozvala, da v določenem roku predloži pooblastilo, kot naroča drugi odstavek 98. člena ZPP. Brez predhodnega poziva zastopniku tožeče stranke je tožena stranka ugovor zavrgla v nasprotju s to določbo ZPP. Odločitev je bila zato nezakonita.

Sodišče druge stopnje se v obrazložitvi sodbe po nepotrebnem sklicuje na 17. člen ZDSS in 105. člen ZPP, ker predmet presoje na prvi stopnji ni bila vloga sama, temveč vprašanje v zvezi s pooblastilom. Zaradi tega revizijski ugovor, ki se nanaša na ta del obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje za revizijsko odločitev ni pomemben.

Ker niso podani razlogi zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodšče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.