Jedro

Za protipravno prilastitev gre tudi v primeru, ko storilec ni imel namena, da si pridobi protipravno premoženjsko korist.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper obdolžene A. J., D. K., M. K. G. Š., S. J. in K. L. opravi preiskava zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ropa po čl. 168/III in I KZ RS, po čl. 168/III in I KZ RS v zvezi s čl. 24 KZ SFRJ in po čl. 168/III in I KZ RS v zvezi s čl. 23 KZ SFRJ, ker so: 1.A. J., D. K., M. K. in G. Š. v udeležbi pri izvršitvi vzeli tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilastijo, tako da so zoper J. S. uporabili silo, s tem da so: dne 23.1.1991 v zgodnjih jutranjih urah pozvonili na vratih stanovanja J. S. in v trenutku, ko je ta odpiral vrata, vdrli v stanovanje tako, da je A. J. silovito potisnil vrata v notranjost, da so zadela J. S. v glavo, zaradi česar je padel na tla, nakar so nanj skočili M. K., G. Š. in D. K. ter ga brcali in pretepali z rokami, M. K. pa mu je čez usta nalepil lepilni trak, da ni mogel kričati, pri tem pa ga je skušal D. K. takoj omamiti z omamno tekočino, nakar so vsi štirje iz stanovanja odnesli računalnik Epson s tiskalnikom in tipkovnico, monitor Samsung, procesorsko enoto Genius, glasbeni stolp Sharp, telefax Panasonik, gramofon RR ter zvočnika Sharp, vse v vrednosti 90.000,00 SIT, pri tem pa ob odhodku potrgali še telefonske kable; 2. S. J. je drugega naklepoma napeljala k storitvi kaznivega dejanja ropa po čl. 168/III in I KZ RS s tem, ker je dne 21.1.1991 v svojem stanovanju v večernih urah naročila D. K. in A. J. naj J. S. s silo odvzameta predmete, opisane pod tč. 1., za kar jima je obljubila plačilo 1.000 DEM, kar sta omenjena A. J., D. K. in M. K skupaj z G. Š. tudi storila tako kot je opisano zgoraj pod tč. 1; 3. K. L. je drugemu naklepoma pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja ropa po čl. 168/III in I KZ RS s tem, da je januarja 1991 S. J. v njenem stanovanju seznanil z D. K. in A. J. ter ju priporočil kot osebi, ki bi lahko zanjo izterjali denar, 23.1.1991 pa je s svojim avtomobilom odšel v x skupaj z A. J., D. K., M. K. in G. Š. ter jim že pred storitvijo ropa obljubil pomoč s tem, da bo on ukradene predmete odpeljal v y, ko pa so prispeli v x, jih je počakal na dogovorjenem kraju, kjer je po opravljenem ropu od njih ukradene predmete prevzel in jih odpeljal v y, za nekatere od teh predmetov pa je že tudi imel kupce.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo temeljnega javnega tožilca za preiskavo zoper imenovane osumljence.

Zoper ta sklep se pritožuje javni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper navedene v tem sklepu uvede preiskavo zaradi očitanih kaznivih dejanj, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

V dosedaj zbranem gradivu, to je v podatkih v kazenski ovadbi, z zapisniki in uradnimi zaznamki, fotografijami in zagovorih obdolžencev pred preiskovalnim sodnikom, je dovolj podlage za oceno, da je podan utemeljen sum, da so obdolženci storili dejanja, opisana v zahtevi za preiskavo. V izpodbijanem sklepu meni sodišče prve stopnje, da ni podan sum glede elementa kaznivega dejanja ropa, to je prilastitvenega namena. Vendar je iz kazenske ovadbe J. S. razvidno, da so bili obdolženci že 9.1.1991 pri njem in mu že tedaj grozili, takrat pa je bil S. J. in S. I. dolžan denar. Tega dne, to je 9.1.1991, pa je svoj dolg do obeh in do izterjevalcev tudi poravnal ter je za to dobil tudi pisno potrdilo, na katerem so se podpisali izterjevalci. Kljub temu pa so navedenega dne, to je 23.1.1991, ponovno prišli na dom J. S., katerega so z udarci rok in nog zbili na tla, mu v usta stlačili vato, prepojeno z neko tekočino, fizično pa napadli tudi njegovega brata I. S., ki je zato obmiroval, nato pa so obdolženci, navedeni pod tč. 1., iz stanovanja odnesli opisane tehnične predmete. Tudi S. I. je v svoji izjavi potrdil, da je J. S. že dne 9.1.1991 povrnil svoj dolg. Iz izjav J. S. in S. I. bi bilo moč sklepati, da J. S. S. J. sploh ni bil ničesar več dolžan, temveč je bil dolžan le še njen brat S. I. Ne glede na to, da opisani način izterjave morebitnega dolga sploh ni pravilen, pa je v obravnavanem primeru vendarle podan sum, da so si obdolženci, navedeni pod tč. 1., te predmete prilastili, ne glede na to, kaj so kasneje, po končanem dejanju z njimi storili. V preiskavi bo treba izvesti nadaljnje dokaze, zlasti zaslišati A. J., S. I., J. S., I. S. in morebitne druge dokaze, predlagane v preiskavi. Pritrditi je tudi pritožniku, da v primeru, če z vso gotovostjo ne bo mogoče potrditi v ravnanju obdolžencev vseh elementov kaznivega dejanja ropa oz. napeljevanja in pomoči k ropu, pa bo morda javni tožilec ravnanje obtožencev pravno opredelil tudi drugače, če bo štel, da so v ravnanju obtožencev podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja.

Glede na navedeno je bilo utemeljeni pritožbi javnega tožilca treba ugoditi ter spremeniti izpodbijani sklep tako, da se zoper obdolžence opravi preiskava po zahtevi javnega tožilca.