6. 3. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Študentske organizacije visokošolskega središča Novo mesto, ki jo zastopa Drago Šribar, odvetnik v Brežicah, na seji dne 6. marca 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 24. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 48/99 in 79/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica navaja, da ima na podlagi določb Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 - v nadaljevanju ZSkuS) in Študentske ustave (Uradni list RS, št. 65/97 - v nadaljevanju Študentska ustava97) z družbo Terna, d.o.o., Novo mesto, ki na podlagi koncesije posreduje delo dijakom in študentom, sklenjeno pogodbo o sofinanciranju obštudijskih dejavnosti. Z uveljavitvijo Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (v nadaljevanju Pravilnik) naj bi pobudnica izgubila pravico do sklenitve take pogodbe. Izpodbijani pravilnik namreč v prvem odstavku 24. člena določa, da je agencija, ki v skladu s koncesijsko pogodbo opravlja dejavnost posredovanja dela za dijake in študente, dolžna odvajati sredstva, določena s koncesijsko pogodbo, pooblaščenim študentskim organizacijam in interesnim oblikam povezovanja dijakov in študentov, ki so kot prejemniki teh sredstev vpisani v Register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije (v nadaljevanju Register).

Izpodbijani pravilnik naj bi predpisal nov pogoj za pridobitev sredstev (vpis v Register), ki v ZSkuS ni določen. Zato naj bi bil v neskladju z drugim odstavkom 153. člena Ustave. Pobudnica navaja, da je takoj po vpisu v register društev naslovila na Študentsko organizacijo Slovenije (v nadaljevanju ŠOS) prošnjo za vpis v Register, vendar kljub urgencam ni prejela odgovora.

Navaja, da postopek vpisa v Register ni nikjer predpisan, niti niso predpisana merila oziroma pogoji za takšen vpis. Tako naj bi Pravilnik predpisal kot pogoj nekaj, za kar sploh ni nikakršnih pravil. To naj bi bilo v neskladju s 154. členom Ustave, ki določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. Ker izpodbijani pravilnik v 22. členu določa, kateri stroški se agenciji, ki posreduje delo dijakom in študentom, priznajo, v 24. členu pa je predpisano odvajanje sredstev, je po mnenju pobudnice Pravilnik tudi v neskladju z 9. členom ZSkuS in s Študentsko ustavo97. Pobudnica Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani pravilnik razveljavi ter do končne odločitve zadrži njegovo izvrševanje, saj bi z njegovim izvrševanjem pobudnici in drugim neregistriranim študentskim in dijaškim organizacijam nastale težko popravljive posledice, ker bo njihova obštudijska dejavnost povsem zamrla.

2.Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pridobilo od ŠOS stališča o navedbah pobude in pojasnila o tem, kakšen status ima Študentska organizacija visokošolskega središča Novo mesto (pobudnica) v ŠOS. Iz pojasnil izhaja, da so organizacijske oblike ŠOS različno pravno organizirane. Študentske organizacije univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ter visokošolskih zavodov so pravno formalno študentske organizacije s pravno subjektiviteto na podlagi ZSkuS. Študentska interesna društva pa so formalno registrirana po Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in nasl. - v nadaljevanju ZDru) in Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in nasl. - v nadaljevanju ZZ) ter jim je ob izpolnjevanju pogojev iz ZSkuS in Študentske ustave97 priznan status študentskega društva. Podobno velja tudi za študentske organizacije lokalnih skupnosti. Na podlagi 48. člena Študentske ustave97 za Register skrbi Predsedstvo ŠOS. Navaja še, da pobudnica nima pravno formalnega statusa kot organizacijska oblika ŠOS, da pa lahko, ob izpolnjevanju pogojev Študentske ustave97, zaprosi za priznanje statusa študentske organizacije lokalne skupnosti ali študentskega interesnega društva. Meni, da pobudnica kot društvo ni upravičena do prejema koncesijskih dajatev ter da je izpodbijani pravilnik preprečil nezakonito financiranje oziroma odlivanje sredstev.

3.Pobudnica je po prejemu stališča ŠOS pobudo dopolnila.

4.Zatrjuje, da je organizirana v skladu z 92. členom Študentske ustave97 kot Študentska organizacija samostojnega visokošolskega zavoda, ker je pri njeni ustanovitvi sodelovalo več kot 15 % študentov samostojnega visokošolskega zavoda in ker so bile volitve upravnega odbora društva, vključno s predsednikom, tajnikom in blagajnikom, opravljene na ustanovnem zboru. Prav tako so bila sprejeta pravila pobudnice, ki so temeljni akt študentske organizacije. Poudarja, da so se registrirali kot društvo, ker drugačna oblika ni bila predvidena in tudi ne možna. Na ŠOS je naslovila vlogo za vpis v Register z vso potrebno dokumentacijo, vendar kljub urgencam odgovora ni prejela.

Na pobudo je odgovorilo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo). V odgovoru je navedlo, da Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in nasl. - v nadaljevanju ZZZPB) v tretjem odstavku 6. člena določa, komu se lahko namenijo sredstva, ustvarjena iz koncesijskih dajatev za posredovanje dela dijakom in študentom (za delovanje študentske organizacije univerze, samostojnega visokošolskega zavoda, lokalne skupnosti oziroma interesnih oblik povezovanja dijakov in študentov), in opredeljuje namen, za katerega se lahko ta sredstva porabijo. Pojasnilo je, da so subjekti, ki ta sredstva namensko porabljajo, v skladu s 3. členom ZSkuS določeni kot organizacijske oblike ŠOS ter da je način ustanovitve in delovanja organizacije študentov na visokošolskih zavodih ter v lokalnih skupnostih urejen s temeljnim aktom ŠOS - Študentsko ustavo (osma alineja 4. člena ZSkuS). Smiselno enako določbo glede pridobivanja sredstev iz koncesijskih dajatev kot tretji odstavek 6. člena ZZZPB, po navedbah Ministrstva, vsebuje tudi 9. člen ZSkuS, ki določa oblike študentske organiziranosti, ki prejemajo sredstva in 10 % koncesijsko dajatev, ter način obračunavanja koncesijske dajatve, določene s koncesijsko pogodbo. Navedena zakonska opredelitev daje Pravilniku pravno podlago za določitev vsebine koncesijske pogodbe, njeno trajanje in prenehanje, določitve stroškov, odvajanje sredstev.

Ministrstvo je še navedlo, da po tretjem odstavku 9. člena ZSkuS agencije sklenejo s ŠOS pogodbo, s katero se obračunavajo prejemki iz drugega odstavka 9. člena. V tej določbi je ŠOS opredeljena kot pogodbena stranka, ki povezuje študentske organizacije, določene v tretjem odstavku 3. člena ZSkuS kot organizacijske oblike ŠOS. Opisani obliki financiranja naj bi sledila tudi izpodbijana določba 24. člena Pravilnika.

Ministrstvo je poudarilo, da se v skladu s postopkom, določenim v 48. členu Študentske ustave97, v Register vpisuje študentske organizacije kot organizacijske oblike ŠOS, ki so upravičene do sredstev iz koncesijskih dajatev. Ker je pobudnica statusno urejena kot društvo in ne kot pravna oseba na podlagi ZSkuS, lahko po mnenju Ministrstva vpis v Register opravi le ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZSkuS in v Študentski ustavi, torej s pridobitvijo statusa študentske organizacije lokalne skupnosti ali študentskega interesnega društva. Le v tem primeru bi bila lahko pobudnica prejemnica sredstev iz koncesijskih dajatev.

B.

5.Po določbi 24. člena ZUstS mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

6.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes z dejstvom, da je družba Terna, s katero je imela sklenjeno pogodbo o sofinanciranju obštudijskih dejavnosti, zaradi izpodbijane določbe Pravilnika odstopila od pogodbe. Sporna naj bi bila določba, ki določa, da so lahko prejemniki koncesijskih dajatev le tisti subjekti, ki so vpisani v Register. Pobudnica zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje iz 92. člena Študentske ustave97, torej da ima status študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda, in bi jo ŠOS morala vpisati v Register.

7.Za presojo, ali pobudnica izkazuje pravni interes v obravnavani zadevi, je relevantno, ali pobudnica po zakonu (ZSkuS in ZZZPB) in Študentski ustavi izpolnjuje pogoje zato, da bi lahko bila prejemnica sredstev (koncesijske dajatve). Le v primeru, če bi pobudnica bila upravičena do teh sredstev že po zakonu in Študentski ustavi, bi se z razveljavitvijo ali odpravo določbe Pravilnika, ki določa, da so do koncesijske dajatve upravičeni le tisti subjekti, ki so vpisani v Register, spremenil položaj pobudnice. Enako velja seveda tudi za izpodbijanje določbe o stroških, ki se priznajo agenciji, ki posredujejo delo dijakom in študentom.

8.Temeljni predpis, ki ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov (ŠOS), je ZSkuS. Zakon opredeljuje statusno-organizacijske oblike ŠOS, določa temeljni akt, pooblastila in dejavnosti ŠOS ter način financiranja. V drugem odstavku

9. člena določa, da Študentska organizacija univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda oziroma lokalne skupnosti pridobiva sredstva za delovanje iz koncesijskih dajatev, izplačanih za občasna in začasna dela študentov, ki jih zaračunavajo organizacije za posredovanje začasnih in občasnih del študentov v skladu s predpisi na področju zaposlovanja.

Navedene študentske organizacije pa zagotovijo sredstva za delovanje interesnih oblik povezovanja študentov.

9.Iz navedenega izhaja, da ZSkuS določa kot prejemnike koncesijskih sredstev Študentske organizacije univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov oziroma lokalnih skupnosti - organizacijske oblike ŠOS. Po določbi osme in devete alineje 4. člena ZSkuS ŠOS s temeljni aktom določa način ustanovitve in delovanja organizacije študentov na visokošolskih zavodih ter položaj organizacijskih oblik ŠOS.

10.V času ustanovitve pobudnice je veljala Študentska ustava97, ki je v 92. členu določala, da je Študentska organizacija samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole ustanovljena, ko se na pisno pobudo najmanj 15 % študentov tega samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole v skladu s študentsko ustavo in akti, sprejetimi na njeni osnovi, izvedejo volitve v najvišje predstavniško telo študentov tega samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole in ko to telo sprejme temeljni akt študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole z dvotretinjsko večino. Iz Pravilnika o načinu ustanavljanja študentskih organizacij univerz, študentskih organizacij članic univerz in študentskih organizacij samostojnih visokošolskih zavodov z dne 16. 5. 2000, ki ga je sprejela ŠOS na podlagi Študentske ustave97, izhaja, da morajo pobudo za ustanovitev študentske organizacije študenti podati v obliki notarsko overjene izjave. ŠOS nato na podlagi pobude izvede volitve v najvišje predstavniško telo. Študentska organizacija je ustanovljena s konstituiranjem najvišjega predstavniškega telesa na podlagi izvedenih volitev, s sprejetjem najvišjega akta in vpisom v Register. V Register se vpiše, ko Predsedstvu ŠOS predloži najvišji akt študentske organizacije. Predsedstvo ŠOS nato na podlagi vpisa v Register izvede postopek vpisa Študentske organizacije pri Statističnem uradu Republike Slovenije. Študentska organizacija samostojnega visokošolskega zavoda ima status pravne osebe že na podlagi ZSkuS.

11.Študentska ustava97 je urejala Register v 48. členu. Iz navedene določbe izhaja, da je vpis organizacijskih oblik ŠOS v Register le deklaratoren. Ko se določena študentska organizacija ustanovi v skladu s pogoji, določenimi v Študentski ustavi97 za vsako posamezno organizacijsko obliko, jo Predsedstvo ŠOS vpiše v Register. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je začela veljati v letu 2002 sprejeta Študentska ustava (Uradni list RS, št. 105/02 - v nadaljevanju Študentska ustava02). Ta v prehodnih določbah določa, da se kot organizacijske oblike ŠOS priznajo tiste organizacije, ki so kot take na dan sprejetja tega akta vpisane v Register. Da se organizacijske oblike ŠOS vpisujejo v Register, je razvidno tudi iz 33. člena Študentske ustave02, ki med pristojnostmi Predsedstva ŠOS določa, da "sprejema register organizacijskih oblik ŠOS". Tudi po Študentski ustavi02 je vpis v Register le zadnji korak v postopku ustanovitve organizacijske oblike ŠOS.

12.Pobudnica je k pobudi priložila zapisnik z ustanovnega zbora društva Študentske organizacije visokošolskega središča Novo mesto z dne 13. 6. 1998 in pravila društva, ki so bila sprejeta na ustanovnem zboru društva dne 13. 6. 1998. Iz navedenih listin izhaja, da je izmed 39 študentov, ki so bili takrat vpisani na Visokošolsko središče Novo mesto (Visoka šola za upravljanje in poslovanje), 12 študentov sodelovalo pri ustanovitvi društva (pobudnice). Na ustanovnem zboru so bile opravljene volitve upravnega odbora društva, predsednika, tajnika in blagajnika, nadzornega odbora in disciplinske komisije. Pobudnica se je nato registrirala kot društvo. Trditev pobudnice, da je s tem izpolnila vse pogoje za ustanovitev Študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda, ne drži. Da bi pobudnica zadostila pogojem, določenim v 92. členu Študentske ustave97 (ustanovitev študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda), bi morale biti na Visokošolskem središču Novo mesto v skladu s Študentsko ustavo97 izvedene volitve, na katerih bi imelo vseh 39 takrat vpisanih študentov možnost izvoliti najvišje predstavniško telo. Po določbi četrtega odstavka 3. člena ZSkuS in 88. člena Študentske ustave97 namreč študentsko organizacijo samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo vsi študenti posameznega visokošolskega zavoda. Tako izvoljeno predstavniško telo pa bi nato moralo sprejeti temeljni akt študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda z vsebino, določeno v 91. členu Študentske ustave97.

13.Ker pobudnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa Študentske organizacije samostojnega visokošolskega zavoda že na podlagi določb ZSkuS in Študentske ustave ni upravičena do sredstev, ustvarjenih iz koncesijskih dajatev. Morebitna odprava ali razveljavitev izpodbijanih določb Pravilnika tako njenega pravnega položaja ne bi izboljšala. Pobudnica zato ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbijanih določb Pravilnika.

Pobudo je bilo treba zato zavreči.

C.

14.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić zanjo Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj

Četrti odstavek 9. člena ZSkuS.

Tretji odstavek 3. člena ZSkuS.

Stroški za notarja se povrnejo iz proračuna ŠOS po konstituiranju in vpisu v Register.

Šesti odstavek 3. člena ZSkuS.

Člen 48. se je glasil: "Za register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije skrbi Predsedstvo Študentske organizacije Slovenije.V register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije se vpiše vsako posamezno organizacijsko obliko Študentske organizacije Slovenije, potem ko pristojni organ ali predstavniško telo te organizacijske oblike pisno obvesti predsedstvo o njenem formiranju. Tiste organizacijske oblike, ki so kot take prepoznavne po tem aktu, so samodejno s sprejemom tega akta vpisane v register. Predsedstvo Študentske organizacije Slovenije izbriše posamezno organizacijsko obliko iz registra, ko ga pristojni organ ali predstavniško telo te organizacijske oblike pisno obvesti o prenehanju njenega delovanja oziroma predlaga ustrezen sklep Predsedstvu Študentske organizacije Slovenije, če ugotovi, da določena organizacija ne izpolnjuje več pogojev po tem aktu."

Člen 93. Študentske ustave02.

Iz odločbe Upravne enote Novo mesto št. 026-66/98 z dne 1.7.1998, ki jo je pobudnica priložila k pobudi, izhaja, da je organizirana kot društvo in vpisana v register društev.