Jedro

Pravilen je zaključek organa za BPP v izpodbijani odločbi, da tožnik v predmetnem upravnem sporu ne izpodbija upravnega akta, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja oziroma za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil. Sodbe sodišča namreč ni mogoče šteti za upravni akt. Da bi bilo predvideno varstvo v upravnem sporu zoper sodbo Okrajnega sodišča v zadevi prekrška, ne določa niti ZP-1, niti kakšen drug zakon. Za odločanje Upravnega sodišča v upravnem sporu zoper sodbo Okrajnega sodišča pa tudi ni podlage v odločbi 4. člena ZUS-1, saj je v zadevi zagotovljeno drugo sodno varstvo in zato niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZUS-1 za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic zoper tako sodbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. I U 774/2014-4 z dne 2. 9. 2014 in kot oprostitev stroškov postopka. V obrazložitvi citira določbi prvega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in navaja, da v obravnavanem primeru tožnik prosi za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 774/2014 z dne 2. 9. 2014, s katerim je bilo sklenjeno, da se zavržeta njegova tožba in zahteva za izdajo začasne odredbe ter da se ga oprosti plačila sodnih taks za začasno odredbo. Citira določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in poudarja, da iz obrazložitve navedenega sklepa Upravnega sodišča RS izhaja, da je tožnik izpodbijal sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 62/2014-01 z dne 31. 3. 2014, izdano v postopku, ki je stekel na podlagi zahteve prosilca za sodno varstvo storilca zoper plačilni nalog Policijske postaje Krško. Ker navedena sodba ni upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, izpodbijana sodba ni akt, ki bi se lahko izpodbijal s tožbo v upravnem sporu. To pa je bistveno za presojo, ali ima vložitev pritožbe zoper navedeni sklep Upravnega sodišča verjeten izgled za uspeh. Organ za BPP tako ocenjuje, da sta bili z navedenim sklepom Upravnega sodišča RS tožnikova tožba in zahteva za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrženi, zato je pričakovanje tožnika, da bi s pritožbo zoper navedeni sklep uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil od vsega začetka postopka kršen Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter da na Okrajnem sodišču v Krškem kljub zahtevi ni bil zaslišan, s čimer je bil kršen 69. člen ZP-1. V pravnem pouku sodbe je navedeno, da zoper sodbo ni pritožbe, kar je v nasprotju s petim odstavkom 129. člena ZP-1. Če bi sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, bi lahko že na prvi stopnji dokazal, da očitanega prekrška ni storil, kar je opisal v tožbi zoper sodbo z dne 2. 5. 2014, ki je bila podana pri Upravnem sodišču. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli BPP.

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je podan objektivni pogoj po 24. členu ZBPP za dodelitev BPP tožniku za zastopanje in pravno svetovanje v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča I U 774/2014 z dne 2. 9. 2014. S spornim sklepom je Upravno sodišče zavrglo tožbo tožnika zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 62/2014 z dne 31. 3. 2014, zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe in tožnika oprostilo plačila sodnih taks za začasno odredbo.

Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ali nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku te določbe ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter se, v izogib ponavljanju, na njene razloge v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), posebej pa izpostavlja: V upravnem sporu I U 774/2014, v katerem je sodišče izdalo sporni sklep, v zvezi z izpodbijanjem katerega želi tožnik dodelitev BPP, je tožnik, kot že povedano, izpodbijal sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 62/2014 z dne 31. 3. 2014, ki jo je Okrajno sodišče v Krškem izdalo v postopku, ki je stekel na podlagi zahteve tožnika za sodno varstvo storilca zoper plačilni nalog PP Krško. Pristojnosti Upravnega sodišča so določene v 2. in v 4. členu ZUS-1. Sodišče pritrjuje zaključku organa za BPP v izpodbijani odločbi, da tožnik v upravnem sporu I U 774/2014 ne izpodbija upravnega akta, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja oziroma za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil. Sodbe sodišča namreč ni mogoče šteti za upravni akt. Da bi bilo predvideno varstvo v upravnem sporu zoper sodbo Okrajnega sodišča v zadevi prekrška, ne določa niti ZP-1, niti kakšen drug zakon. Za odločanje Upravnega sodišča v upravnem sporu zoper sodbo Okrajnega sodišča pa tudi ni podlage v odločbi 4. člena ZUS-1. Zoper sodbo Okrajnega sodišča po ZP-1 sicer res ni možna pritožba kot redno pravno sredstvo, vendar je na podlagi določbe 169. člena ZP-1 možno zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji oziroma zoper vsako pravnomočno odločbo, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, če je prekršen ta zakon ali predpis, ki določa prekršek. Torej je tudi zoper izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča v Krškem zagotovljeno drugo sodno varstvo in zato niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZUS-1 za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic zoper tako sodbo. Tako se sodišče pridružuje stališču organa za BPP v izpodbijani odločbi, da je Upravno sodišče s sklepom I U 774/2014 z dne 2. 9. 2014 utemeljeno zavrglo tožnikovo tožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ker je sodišče tožbo zavrglo, je posledično pravilno zavrglo tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Tožbene navedbe, ki se po vsebini nanašajo na izpodbijanje sodbe Okrajnega sodišča v Krškem in na kršitve, zagrešene v postopku pred Okrajnim sodiščem v Krškem, pa glede na zgoraj povedano na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati.

To pa pomeni, da objektivni pogoj po zgoraj citiranem 24. členu ZBPP ni izpolnjen, saj glede na vse zgoraj navedeno tožnik s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča I U 774/2014 z dne 2. 9. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh. Njegovo pričakovanje je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.