Jedro

Zapadla preživninska obveznost ni v zadostni meri opredeljena in tudi ne določljiva, če je v predlogu za izvršbo označen le začetek njenega teka in nato brez pojasnila preide v zahtevek v zavarovanje, ki je prav tako neopredeljen po višini kot po trajanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. P 148/95 z dne 15.3.1999 zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave izvršljive preživninske terjatve za čas od 1.3.1999 dalje po 100 DEM mesečno v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega preživninskega obroka in stroškov izvršilnega postopka, ki jih je odmerilo na 4.975,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.8.1999 dalje do plačila ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov kot tudi v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina, ki dospe v plačilo vsakega 5 dne v mesecu v naprej in to z rubežem njegove pokojnine. V svoji pritožbi zoper sklep dolžnik sicer priznava, da mu pravnomočna sodba na podlagi pripoznave Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. P 148/95 z dne 15.3.1999 nalaga, da mora upnici od 1.3.1999 dalje plačevati kot mesečno preživnino tolarsko protivrednost 100 DEM in to do vsakega 5. dne v mesecu v naprej, meni pa, da tega vseeno ni dolžan storiti. Pravnomočna sodba, da je plod dolgotrajnega dogovarjanja in na tej osnovi doseženega sporazuma, katerega pa upnica ne upošteva in ga ne izpolnjuje. Upnica se je namreč zavezala, da bo na račun vsak mesec dobljene tolarske protivrednosti 100 DEM dolžniku opravila kakšna gospodinjska dela, da mu bo po potrebi oprala kakšno perilo, včasih pa tudi skuhala kakšen topel obrok, kar bi bila kot zakonska družica itak dolžna storiti brez dolžnikove zaveze plačila. Upnica pa se je okoli dolžnika trudila le toliko časa, da je izposlovala izvršilni naslov, takoj za tem pa se ja začela do njega nekorektno vesti in se sploh ne zmeni več zanj.

Dolžnik je tako prepuščen sam sebi in si s težavo pripravlja, kar bi mu morala nuditi upnica. Razen tega, da ima upnica dovolj lastnega premoženja za svoje preživljanje. Dolžnik tako predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Upnica v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje v danem primeru ne bi smelo ugoditi predlogu za izvršbo glede na to, da v njem izterjevana zapadla preživninska obveznost ni v zadostni meri opredeljena v skladu z določbo 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in tudi ne določljiva, saj omenja le začetek njenega teka in nato brez pojasnila preide v zahtevek v zavarovanje, ki je prav tako neopredeljen tako po višini zahtevka, kot tudi po trajanju (primerjaj določbo 259/1 ZIZ). To pa pomeni, da gre za bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Da bi se ta bistvena kršitev odpravila, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.