Jedro

Po ustavosodni in sodni praksi obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Za zavrnitev izvedbe morajo obstajati sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati le dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.

Tožnika sta svoje zaslišanje predlagala za ugotovitev obstoja elementov (zlasti subjektivnih), relevantnih za obstoj zunajzakonske skupnosti med njima. Zavrnitev njunega zaslišanja v okoliščinah konkretnega primera z utemeljitvijo, da naj bi se z izvedenimi dokazi sodišče prve stopnje že prepričalo o nasprotnem, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kršitev načela kontradiktornosti in nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb, št. ... z dne 25. 8. 2016, št. ... z dne 3. 9. 2015, št. ... z dne 25. 8. 2016 in št. ... z dne 8. 9. 2015 ter na ugotovitev, da sta tožnika od 1. 9. 2015 do 29. 2. 2016 upravičena do denarne socialne pomoči kot samski osebi.1

2. Zoper sodbo se pritožujeta tožeči stranki iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev in ponovljeno sojenje pred spremenjenim senatom ter povračilo stroškov.

Izpodbijana sodba temelji na izpovedih več prič, hkrati pa je neutemeljeno zavrnjen dokazni predlog po njunem zaslišanju, ker naj bi se sodišče že prepričalo o nasprotnem. Zaradi enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic in pravice do izjave bi ju sodišče moralo zaslišati. Sklicujoč se na sodno in ustavosodno prakso opozarja, da obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, za zavrnitev pa morajo obstajati ustavno sprejemljivi razlogi, ki v obravnavnem primeru niso podani. Zaradi zavrnitve tega dokaznega predloga je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Kršeni sta načelo kontradiktornosti in pravica do dokaza.

Ker je sporen obstoj zunajzakonske skupnosti, je potrebno ugotavljati njuno voljo za obstoj takšne skupnosti. Sodišče prve stopnje jo je ugotovilo kar na podlagi izpovedi prič in listinske dokumentacije ter brez njunega zaslišanja. Po sodni praksi je za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti potrebno upoštevati več okoliščin. Bistvena je notranja subjektivna komponenta, torej medsebojna naklonjenost, dogovor in zaupanje ter čustvena in moralna povezanost, o čemer bi lahko izpovedala le sama, ne pa priče iz lastnega videnja in sklepanja. Njuna izjava glede obstoja zunajzakonske skupnosti ni bila pridobljena niti v predsodnem upravnem postopku.

Ker zaključek, da sta se odločila v zunajzakonski skupnosti živeti od 1. 1. 2016 dalje, ni obrazložen, je podana še kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi pomanjkljivosti postopka in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Zaradi kršitve načela zaslišanja stranke in neutemeljene zavrnitve dokaznega predloga, je dejansko podana izrecno uveljavljana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člen ZPP.

5. Predmet spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih odločb o razveljavitvi predhodno izdane odločbe, s katero je bila drugotožniku dodeljena denarna socialna pomoč v višini 270,82 EUR od 1. 9. 2015 do 29. 2. 2016, z dnem 1. 9. 2015 in prenehanju upravičenosti do te socialno varstvene dajatve z dnem 1. 9. 2015 ter upravnih odločb o dodelitvi denarne socialne pomoči družini tožečih strank v višini 261,32 EUR in varstvenega dodatka prvotožnici v višini 97,49 EUR ter vezanih pravic iz javnih sredstev od 1. 9. 2015 do 30. 11. 2015. Ugotovljeno je bilo, da drugotožnik ni samska oseba, temveč je s prvotožnico v zunajzakonski skupnosti in skupaj z njenim mladoletnim otrokom predstavljajo družino. Od tega, ali sta tožeči stranki samski osebi ali pa sta v zunajzakonski skupnosti, je namreč po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev3 odvisno upoštevanje oseb oziroma družinskih članov ter njihovih dohodkov pri ugotavljanju materialnega položaja za izpolnjevanje pogojev za dodelitev denarne socialne pomoči in na to pravico vezanih pravic iz javnih sredstev.

6. Enako, torej da je med tožnikoma v obravnavanem obdobju obstajala zunajzakonska skupnost, je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je vpogledalo listine v sodnem in upravnih spisih ter zaslišalo več prič4, zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Dokazni predlog z zaslišanjem tožnikov je na glavni obravnavi zavrnilo kot nepotreben, kar sta tožnika po pooblaščenki skladno z 286.b členom ZPP tudi grajala.5 V izpodbijani sodbi je zavrnitev obravnavanih dokaznih predlogov utemeljilo s tem, da naj bi se z izvedenimi dokazi že prepričalo o nasprotnem.6 Takšna zavrnitev zaslišanja stranke je nezakonita, še toliko bolj v okoliščinah konkretnega primera, ko se ugotavlja obstoj zunajzakonske skupnosti.

7. Po ustavosodni7 in sodni praksi8 obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Za zavrnitev izvedbe morajo obstajati sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati le dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.

Tožnika sta svoje zaslišanje predlagala za ugotovitev obstoja elementov (zlasti subjektivnih), relevantnih za obstoj zunajzakonske skupnosti med njima. Zavrnitev njunega zaslišanja v okoliščinah konkretnega primera z utemeljitvijo, da naj bi se z izvedenimi dokazi sodišče prve stopnje že prepričalo o nasprotnem, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kršitev načela kontradiktornosti in nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka. Načelo kontradiktornosti je izraz enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS.9

8. Da bodo odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 354. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlogu tožečih strank, da se novo sojenje opravi pred spremenjenim senatom pritožbeno sodišče ni sledilo, saj za takšno odreditev ni utemeljenih razlogov.

Zaradi odprave kršitve načela kontradiktornosti in pravilne ter popolne ugotovitve vseh pravno odločilnih dejstev, bo potrebno dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri, torej z zaslišanjem tožnikov, in vse dokaze, vključno z izpovedjo tožečih strank, dokazno oceniti skladno z 8. členom ZPP. Torej na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ugotoviti, ali je med tožnikoma pred 1. 1. 2016 oziroma od 1. 9. 2015 dalje obstajala zunajzakonska skupnost ali ne. Šele po dopolnitvi postopka bo mogoče ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov ter odločati o utemeljenosti ali neutemeljenosti vtoževanih pravic iz javnih sredstev.

9. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo potrebno razveljaviti tudi stroškovni izrek sodbe in odločitev o stroških, skupaj s stroški pritožbe, pridržati za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

1 Pravilno bi se tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe glasil na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do denarne socialne pomoči oziroma vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 4 Očeta in prijatelja drugotožnika, uslužbenki centra za socialno delo ter psihologa. 5 Zapisnik z glavne obravnave z dne 13. 4. 2017 v spisu na listovni številki 41-43. 6 6. točka obrazložitve izpodbijane odločbe. 7 Na primer odločbe Ustavnega sodišča Up-121/00, Up - 420/00, Up-332/02. 8 Na primer II Ips 1231/2008, VSK I Cp 800/2014, Psp 39/2016. 9 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami.