Jedro

Postopek denacionalizacije je bil obnovljen, ker upravni organ pri odločitvi ni upošteval FIP, ki pomeni oviro za denacionalizacijo na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen. Navedeno pomeni, da predlog za obnovo postopka zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Upravne enote Pesnica, št. 321-176/92 z dne 5. 3. 2013se v 1. točki izreka odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z zgoraj navedenim prvostopnim sklepom je bila dovoljena obnova denacionalizacijskega postopka, končanega z odločbo Upravne enote Pesnica št. 321-176/92-slbi/sdn z dne 16. 3. 2010 in z dopolnilno odločbo Upravne enote Pesnica št. 321-176/92 z dne 8. 7. 2011 v obsegu, da se glede na novo pridobljene dokaze in nova dejstva izvede posebni ugotovitveni postopek in ugotovi upravičenost do vrnitve nepremičnin v naravi in sicer za parcele v k.o. ... št. 1392/0, 1411/1, 1411/5, 1380/2, 388/6, 388/14, 388/72, 388/73 in 388/18 ter parcele v k.o. ... št. 355/1, 355/2, 355/4, 355/3 in 356/0, za vse v deležu vračila do celote (1. točka izreka). Hkrati je bilo odločeno, da se zaradi zavarovanja zahtevka tožniku do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe prepove razpolaganje, še posebno pa kakršnokoli sečnjo v gozdu z navedenimi nepremičninami (2. točka izreka). Pritožba zoper 2. točko izreka tega sklepa ne zadrži izvršitve (3. točka izreka), zemljiškoknjižno sodišče pa izvrši vpis zaznambe prepovedi razpolaganja iz 2. točke izreka tega sklepa takoj po vročitvi (4. točka izreka).

Iz obrazložitve izhaja, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ga zastopa Državno pravobranilstvo, dne 4. 3. 2013 vložil predlog za obnovo postopka po 1. in 5. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) oziroma po 1. in 4. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86, Uradni list SFRJ, št. 47/1986 s spremembami) in sicer za obnovo postopka, končanega z dopolnilno denacionalizacijsko odločbo Upravne enote Pesnica št. 321-176/92 z dne 18. 7. 2011 v obsegu, da se glede na novo pridobljene dokaze in nova dejstva izvede poseben ugotovitveni postopek in ugotovi upravičenost vrnitve prej navedenih nepremičnin v k.o. ... do 3/4-tin celote. Hkrati je predlagal zaznambo sklepa o obnovi v zemljiški knjigi ter prepoved sečnje v gozdu do pravnomočnosti nove denacionalizacijske odločbe. Kot razlog za obnovo postopka navaja, da upravni organ v postopku izdaje zgoraj navedene dopolnilne odločbe z dne 18. 7. 2011 upravičenosti tožnika do denacionalizacije ni presojal v smislu drugega odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) na podlagi določb Finančne in izravnalne pogodbe (v nadaljevanju FIP), v kateri je določen krog upravičencev do izplačila odškodnine, ki bi ga lahko izključile iz kroga upravičencev do denacionalizacije podržavljenega premoženja.

Prvostopni organ je ugotovil, da je Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 278/2012-9 zavrnilo tožbo istega tožnika A.A. zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 490-58/2011/10 z dne 4. 1. 2012 v zvezi z dopolnilno odločbo Upravne enote Pesnica št. 321-176/92 z dne 18. 7. 2011, s katero je drugostopni organ v postopku reševanja pritožbe ugodil pritožbi Slovenske odškodninske družbe in 4., 5. in 6. točko izreka navedene dopolnilne odločbe odpravil ter zahtevo za vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine v višini 271.108,79 DEM zavrnil iz razloga, ker je obstajalo upravičenje do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen na podlagi FIP in izvedbenih predpisov. Sodba Upravne enote Pesnica z dne 18. 7. 2011 je v 1., 2. in 3. točki izreka postala pravnomočna, dne 14. 2. 2013 pa je bil izdan sklep o vknjižbi lastninske pravice, ki je bil posredovan strankam v postopku. Upravni organ zaključuje, da so izpolnjeni pogoji iz 1. in 4. točke 249. člena ZUP/86. Po njegovem mnenju je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno v roku enega meseca po prejemu sklepa o vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo in po prejemu sodbe upravnega sodišča. Upravni organ pa dodaja, da lahko po 250. členu ZUP/86 uvede obnovo postopka tudi po uradni dolžnosti. Zato je dovolil tudi obnovo postopka, končanega z odločbo UE Pesnica št. 321-176/92-slbi/sdn z dne 16. 3. 2010 in dopolnilno odločbo UE Pesnica št. 321-176/92 z dne 18. 7. 2011 tudi po uradni dolžnosti, saj je pravnomočno ugotovljeno, da je obstajalo upravičenje do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen na podlagi FIP in izvedbenih predpisov.

Prvostopni organ pa je ugodil tudi predlogu za izdajo začasne odredbe.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z v uvodu navedeno odločbo odpravilo 2., 3. in 4. točko izreka prvostopnega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ ugotavlja, da bi moral prvostopni organ pri odločanju o predlogu za obnovo postopka uporabiti ZUP in ne ZUP/86. V nadaljevanju ugotavlja, da je prvostopni organ v predmetni zadevi odločil po uradni dolžnosti na podlagi novih dejstev po 1. točki 260. člena ZUP. Na pritožbene navedbe odgovarja, da je FIP materialnopravni predpis, nova dejstva v tej zadevi pa so ugotovljena v zvezi z avstrijskim državljanstvom in stalnim prebivališčem B.B. in C.C. To so tako imenovani pogoji k prilogi 1 FIP, ki dokazujejo, da je imel upravičenec pravico dobiti odškodnino po omenjeni pogodbi. Drugostopni organ zaključuje, da glede na to, da je prvostopni organ izdal sklep po uradni dolžnosti, še ni odločil o predlogu Državnega pravobranilstva za obnovo postopka in prepovedi razpolaganja po 68. členu ZDen in 304. členu ZUP.

Tožeča stranka v vloženi tožbi predlaga odpravo prvostopne odločbe v 1. točki izreka in drugostopne odločbe v 3. točki izreka ter vrnitev zadeve v nov postopek. Navaja, da v predmetni zadevi ni podana niti ena od predpostavk za obnovo postopka. Novo dejstvo po prvem odstavku 260. člena ZUP mora biti posebej kvalificirano dejstvo, to pomeni, da mora biti sposobno pripeljati do drugačne odločitve, če bi bilo uporabljeno v prejšnjem postopku. Hkrati pa mora biti to dejstvo novo, ker v prejšnjem postopku ni bilo znano ali ga ni bilo mogoče uporabiti. Kot razlog za obnovo postopka tako lahko služi samo takšno novo (pravzaprav staro) dejstvo, ki je bilo naknadno odkrito in ki je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja. Katera so ta kvalificirana nova dejstva in novi dokazi, iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Tega ne odpravi niti obrazložitev organa druge stopnje z navedbo, da so nova dejstva ugotovljena v zvezi z avstrijskim državljanstvom in stalnim prebivališčem C.C. in B.B. Koliko pa so za toženo stranko nova dejstva okoliščine, ki jih v sodbi št. I U 278/2012 z dne 22. 1. 2013 navaja Upravno sodišče, tožeča stranka pojasnjuje, da nobeno dejstvo v zvezi s pridobitvijo avstrijskega državljanstva in stalnim prebivališčem ni novo, saj sodišče v tej zadevi ni dopolnjevalo dokaznega postopka, ampak je odločilo na temelju listin spisa. Obstoj avstrijskega državljanstva in datum njegove pridobitve tako za B.B. kot za C.C. izhaja iz listin in dokumentov spisa in sicer iz potrdila urada Štajerske deželne vlade in potrdila Zveznega ministrstva za finance RS, kar pomeni, da je bilo vse to v zaključenem postopku znano. Tožeča stranka priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je bila vročena v odgovor tudi Državnemu pravobranilstvu kot zastopniku Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki pa na tožbo ni odgovorilo.

Tožba je utemeljena.

Dne 16. 3. 2010 je Upravna enota Pesnica izdala odločbo št. 321-176/92-slbi/sdn, s katero je upravičencu do denacionalizacije A.A. vrnila v naravi v solastnino in soposest v odločbi navedene nepremičnine v k.o. ... in v k.o. ... v deležu do 1/4-tine (1. točka izreka). Zavezanec za vrnitev teh zemljišč je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (2. točka izreka). Spremembe zemljiškoknjižnega stanja z vpisom solastninske pravice v navedenih deležih pri navedenih nepremičninah izvede Okrajno sodišče v Mariboru po pravnomočnosti te odločbe (3. točka izreka). S 4. točko izreka je bilo odločeno, da tožniku pripada odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe d.d. v višini 90.369,60 DEM v protivrednosti evra za podržavljene nepremičnine navedene v 5. točki izreka in sicer v vrednosti 1/4-tine teh nepremičnin. Zavezanka za plačilo odškodnine je Slovenska odškodninska družba d.d. (6. točka izreka). Stroški vlagatelja gredo v njegovo breme (7. točka izreka), z izdajo te odločbe pa je bilo o zahtevku v celoti odločeno (8. točka izreka).

Zoper to odločbo je vložil pritožbo tožnik, njegovi pritožbi pa je bilo z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 490-44/2010/2 z dne 16. 11. 2010 ugodeno tako, da je bila odpravljena 8. točka izreka prvostopne odločbe, s katero je bilo rečeno, da je s tem o zahtevku vlagatelja v celoti odločeno. Drugostopni organ je prvostopnemu organu naložil, da o preostalih 3/4 podržavljenega premoženja odloči v nadaljevanju postopka z dopolnilno odločbo.

Drugostopni organ je to storil z dopolnilno odločbo št. 321-176/92 z dne 18. 7. 2011, s katero je odločil, da se A.A. vrnejo v naravi v solastnino in soposest nepremičnine, navedene v 1. točki izreka te odločbe v k.o. ... in v k.o. ... v deležu vračila do 3/4-tin (1. točka izreka). Zavezanec za vračilo teh nepremičnin je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (2. točka izreka). S 3. točko izreka je bilo odločeno, da zemljiškoknjižno sodišče izvede po pravnomočnosti te dopolnilne odločbe spremembe zemljiškoknjižnega stanja z vpisom solastninske pravice v navedenih deležih. S 4. točko izreka je bilo odločeno, da upravičencu do denacionalizacije pripada odškodnina v obliki obveznic SOD d.d. v višini 271.108,79 DEM v protivrednosti evra, to pa predstavlja vrednost 3/4-tine podržavljenih nepremičnin navedenih v 5. točki izreka. Zavezanka za plačilo odškodnine je Slovenska odškodninska družba d.d. (6. točka izreka).

Zoper to dopolnilno odločbo je vložila pritožbo Slovenska odškodninska družba. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 490-58/2011/10 z dne 4. 1. 2012 njeni pritožbi ugodilo in odpravilo 4., 5. in 6. točko izreka dopolnilne odločbe Upravne enote Pesnica z dne 18. 7. 2011 (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je bilo odločeno, da se zahteva za denacionalizacijo tožnika za nepremičnine v k.o. ... in k.o. ... navedene v 2. točki izreka zavrne. Drugostopni organ je v razlogih izpodbijane odločbe ugotovil, da sta B.B. in C.C. izpolnjevala pogoje za pridobitev odškodnine po FIP in zato nista upravičena do denacionalizacije po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen, zaradi česar je pritožbeni organ v pritožbi odpravil 4., 5. in 6. točko prvostopne odločbe ter zahtevek za nepremičnine navedene v 5. točki prvostopne odločbe zavrnil. Tožeča stranka je zoper takšno odločitev vložila tožbo v upravnem sporu, njena tožba pa je bila s sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 278/2012 z dne 22. 1. 2013 zavrnjena.

Dne 4. 3. 2013 je bil vložen predlog za obnovo postopka, končanega z dopolnilno denacionalizacijsko odločbo Upravne enote Pesnica št. 321-176/92 z dne 18. 7. 2011 v obsegu, da se glede na novo pridobljene dokaze ter nova dejstva izvede poseben ugotovitveni postopek in ugotovi upravičenost vrnitve nepremičnin v k.o. ... in v k.o. ... v deležu vračila do 3/4-tin. Hkrati je bil vložen predlog, da se tožniku prepove kakršnokoli sečnjo v gozdu do pravnomočnosti nove denacionalizacijske odločbe. Iz predloga za obnovo postopka izhaja, da upravni organ v predmetni zadevi ni po uradni dolžnosti preveril obstoja okoliščin po drugem odstavku 10. člena ZDen, kar pomeni, da ni upošteval FIP, sklenjene med Zvezno Republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo. Sklicuje se na to, da razlaščenec izpolnjuje pogoje za pridobitev odškodnine po FIP, zato zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena. Navaja, da so po dokončnosti navedene dopolnilne denacionalizacijske odločbe pridobljeni novi dokazi, izvedelo pa se je tudi za nova dejstva, na podlagi katerih bi lahko prišlo do drugačne odločitve oziroma odločbe, če bi bila ta dejstva in dokazi navedeni oziroma upravnemu organu znani ter uporabljeni ob izdaji citirane delne denacionalizacijske odločbe. Če bi se namreč izkazalo, da je upravičenec na podlagi navedenih pogodb oziroma zakonov bil upravičen zahtevati od Republike Avstrije odškodnino za podržavljeno premoženje v Jugoslaviji, bi bil na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen izključen iz kroga upravičencev. Po mnenju predlagatelja tako obstaja upravičeni razlog po 1. in 5. točki 260. člena ZUP.

V predmetni zadevi je v skladu s 323. členom ZUP treba uporabiti ta zakon za odločanje o predlogu za obnovo postopka, saj se ZUP/86 uporablja le v primerih, v katerih je bila ob uveljavitvi ZUP že vložena zahteva ali pravno sredstvo (224. člen ZUP).

Predlog za obnovo postopka je bil vložen na podlagi 1. in 5. točke 260. člena ZUP. Po 1. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Po 5. točki 260. člena ZUP se postopek obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.

Po pregledu zadeve sodišče ugotavlja, da v predlogu za obnovo postopka nova dejstva ali novi dokazi, ki bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, niso navedeni, prav tako ni bilo pojasnjeno, katere so tiste neresnične navedbe, na podlagi katerih je bila za stranko izdana ugodna odločba.

Bistvena navedba predloga za obnovo postopka je, da upravni organ pri odločitvi ni upošteval FIP, ki pomeni oviro za denacionalizacijo na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen, kar bi moral upravni organ ugotavljati po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da predlog za obnovo postopka zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, to pa ni razlog za obnovo postopka. Tega stališča tudi obrazložitev drugostopnega organa, da novo dejstvo predstavljajo ugotovljena dejstva v zvezi z avstrijskim državljanstvom in stalnim prebivališčem C.C. in B.B., ne more spremeniti. Ta dejstva niso nova dejstva, ampak so bila znana že v teku denacionalizacijskega postopka in je bila na podlagi teh dejstev sprejeta tudi odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo št. 490-58/2011/10 z dne 4. 1. 2012. Po obrazloženem tudi pogoji za obnovo postopka po uradni dolžnosti niso izpolnjeni.

Upravna organa sta torej napačno ugotovila, da je podano novo dejstvo, ki bi moglo pripeljati do drugačne odločitve (1. točka 260. člena ZUP) in s tem, ko sta dovolila obnovo postopka, napačno uporabila določilo 268. člena ZUP. Zato je izpodbijana odločba nezakonita, in jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o predlogu za obnovo postopka.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

V ponovljenem postopku bo moral upravni organ odločiti tudi o stroških upravnega postopka, ki jih uveljavlja tožnik v tožbi.