Jedro

Dokazna ocena glede vprašanja, ali je prišlo pri mld. otroku do spolne zlorabe.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v celoti glasi: „1. Predlog za odvzem pravice nasprotnega udeleženca M.P. do stikov s hčerko K.P. se zavrne.

2. Odločitev o stikih med nasprotnim udeležencem M.P. in hčerko K.P., ki so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Kranju N /2007 z dne 12. 3. 2008, se spremeni tako, da se stiki izvršujejo na naslednji način: a) prvi mesec po pravnomočnosti tega sklepa stiki potekajo pod nadzorom R.V.D., ki mora biti prisotna ves čas stikov, tudi ob očetovem prevzemu hčerke in njeni vrnitvi materi; b) stiki pod nadzorom R.V.D. potekajo vsako sredo po koncu pouka K.P. do 19.00 ure ter vsako drugo soboto od 11.00 ure do 15.00 ure, ko oče prevzame hči v šoli oziroma na hčerkinem domu in jo ob koncu stika vrne materi na hčerkinem domu; c) predlagateljica in nasprotni udeleženec sta pri izvajanju stikov pod nadzorom dolžna upoštevati pogoje in omejitve s strani R.V.D., ki je dolžna obveščati Center za socialno delo Kranj o vseh okoliščinah izvrševanja stikov; d) drugi in tretji mesec po pravnomočnosti tega sklepa stiki potekajo brez nadzora in sicer vsako sredo po koncu pouka K.P. do 19.00 ure ter vsako drugo soboto od 9.00 ure do 19.00 ure, ko oče prevzame hči v šoli oziroma na njenem domu ter jo ob koncu stika vrne materi na hčerkinem domu; e) od začetka četrtega meseca po pravnomočnosti tega sklepa stiki potekajo brez nadzora vsako sredo po koncu pouka K.P. do 19.00 ure ter vsak drug konec tedna od sobote od 9.00 ure do nedelje do 19.00 ure, ko oče prevzame hči v šoli oziroma na njenem domu ter jo ob koncu stika vrne materi na hčerkinem domu; f) iz razlogov na strani K.P. ali R.V.D. odpadli stiki se nadomestijo, pri čemer se v sredo odpadli stik nadomesti prvi naslednji dan možne izvedbe stika, v soboto oz. za konec tedna odpadli stik pa se nadomesti prvo naslednjo soboto oziroma prvi naslednji konec tedna; g) počitnice in praznike med šolskim letom od decembra 2013 dalje K.P. preživi izmenično pri materi in očetu, pri čemer preživi božične praznike pri materi, novoletne praznike (31. 12. 2013 po koncu pouka do 1. 1. 2014 do 19.00 ure) pri očetu, naslednje počitnice pri materi, nato spet pri očetu in tako izmenično vse nadaljnje počitnice in praznike med šolskim letom; h) v času letnih počitnic preživi K.P. pri očetu 14 dni. O terminu K. letnih počitnic pri očetu sta se predlagateljica in nasprotni udeleženec dolžna pisno dogovoriti do 1. 6. vsakega leta. Če se ne dogovorita, preživi K.P. letne počitnice pri očetu od 1. 8. do 14. 8. vsakega leta (od 7.00 ure prvega dne do 19.00 ure zadnjega dne).

3. Udeleženca krijeta svoje stroške postopka.“

II. V ostalem se pritožbi zavrneta ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je pomotoma štelo mld. K.P. kot predlagateljico. V predlogu je bila K.P. res navedena kot predlagateljica, na poziv prvega sodišča z dne 19. 6. 2008 za popravo predloga (da se namesto otroka kot predlagateljico navede njeno mati T.Z.) pa je predlagateljica T.Z. predlog popravila tako (list. št. 21), da je sebe navedla kot predlagateljico (v skladu s 4. odstavkom 106. člena ZZZDR). Kot udeleženca postopka sta tako ves čas nastopala starša mld. K. Prvo sodišče je sčasoma sicer ponovno začelo navajati K.P. kot predlagateljico, kar pa glede na doslej povedano predstavlja očitno pomoto.

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za ukinitev stikov med hčerko K. in nasprotnim udeležencem (I. točka izreka sklepa). Odločilo je, kako potekajo stiki pod nadzorom R.V.D. med nasprotnim udeležencem in hčerko K. prve tri mesece po pravnomočnosti sklepa (II. točka izreka sklepa). Za obdobje po preteku prvih treh mesecev je prvo sodišče določilo, da se stiki med K. in nasprotnim udeležencem izvajajo brez nadzora, pri čemer je še odločilo, kako se izvajajo stiki (III. točka izreka sklepa). Prvo sodišče je še odločilo, da CSD Kranj opravi v prvem letu izvajanja stikov brez nadzora tri nenapovedane nadzore izvajanja stikov (IV. točka izreka sklepa). Sodišče je še odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (V. točka izreka sklepa).

3. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca. Predlagateljica uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi predlogu za odvzem pravice do stikov, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je prvo sodišče odločitev nekritično oprlo na izvedenski mnenji dr. Z. in dr. T. ter nezakonito tudi na mnenje Komisije za izvedenska mnenja Medicinske fakultete. Spregledalo je mnenje in neutemeljeno zavrnilo pričevanja P., terapevtk mag. Ž. in dr. J. ter mnenje izvedenke A. U.. Prvo sodišče bi moralo navesti, ali je prišlo do zlorabe mld. K. Prvo sodišče ni natančno obravnavalo dejanskega stanja v zvezi s poškodbami mld. K. 8. 6. 2008. Ob pregledu K. sta zdravnici ugotovili močno pordelo spolovilo, velike in male sramne ustnice in klitoris, ter da je imela ob levi sramni ustnici podplutbo. Mag. P. je navedla, da je do poškodbe K. sicer lahko prišlo med jahanjem, vendar le, če bi imela na sedlu nekaj takega, da je moralo otroka boleti. Zdravnica in ginekologinja sta pri deklici ugotovili poškodbe, ki vzpostavljajo indic, da je do spolne zlorabe prišlo. Do navedenih poškodb deklice se je prvo sodišče nekritično opredelilo. Mag. P. je potrdila, da je poškodba, ki je povzročila podplutbo, morala boleti K., pri čemer nasprotni udeleženec ali druge osebe, prisotne pri jahanju, niso pričali, da bi K. tedaj tožila zaradi bolečin. Izvedenka dr. G. je navedla, da glede na mehko mesto sedla, kjer je sedela K., ni mogoče, da bi ji nastala podplutba, ne da bi hkrati nastala vsaj neka sled poškodbe na koži. Ugotovitev prvega sodišča se opira izključno na izpoved osebe, ki je osumljena kaznivega dejanja na škodo K. Obstoj poškodb na zadnji strani stegen K. dne 16. 9. 2007 in 14. 10. 2007 predstavlja nadaljnje indice, ki potrjujejo sum spolne zlorabe, teh poškodb pa sodišče ni ustrezno raziskalo. Prvo sodišče je s kršitvami določb postopka skušalo razvrednotiti prepričljivo izvedensko mnenje dr. A. U.. Izvedenka je z veliko verjetnostjo zaključila, da je pri K. prišlo do spolne zlorabe. Sodišče se sklicuje na mnenji dr. T. in dr. Z., ki pa sprva nista podala mnenja v zvezi s sumom spolne zlorabe, kasneje pa sta bila že obremenjena s svojima predhodnima mnenjema. Izvedenec Z. je postavljal trditve same na sebi in se skliceval na metode, ki naj bi jih uporabil pri analizah, vendar ni izkazal, kako je prišel do svojih zaključkov, nazadnje pa je izjavil, da bo svoje mnenje pisno dopolnil, vendar tega ni storil. Podal je zgolj domnevne rezultate testov, ki pa jih ni predložil. Dr. T. se ni izjasnila o vprašanju, ali je prišlo do spolne zlorabe. Izvedenka ni znala pojasniti, kaj so mati in strokovne osebe Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše delale narobe. Oba izvedenca sta želela zgolj obraniti svoje prvotno mnenje. Ponovljeni postopek je bil voden izključno za relativizacijo in zanikanje ugotovitev strokovnjakov, ki so K. nudili pomoč, in navedb predlagateljice ter zlasti izvedenke dr. U.. Sodišče očita izvedenki A. U. metodo uporabe anatomskih lutk, pri čemer pa prezre vse ostale elemente njenega izvedenskega mnenja. Ugotovitve dr. T. in dr. Z. v ponovljenem postopku so brez dodatne diagnostike in ne prispevajo k razjasnitvi dejanskega stanja. Verodostojnost mnenja dr. T. zlasti zmanjšuje dejstvo, da je bilo srečanje 20. 5. 2011, ki ga je izvedenka idilično predstavila kot sproščeno in spontano, bistveno drugačno, saj se je K. pokakala v hlače in kar nedvomno izkazuje njeno stisko. Ni jasno, kakšna je bila v tem postopku vloga Komisije za izvedenska mnenja in izvedene priče dr. M. R. M. Slednja ni bila postavljena za izvedenko, zato njeno zaslišanje predstavlja kršitev določb postopka. Dr. M. R. M. ni imela neposrednega stika z udeleženci postopka, zato ne more izpovedovati kot priča. Kršitev 2. odstavka 229. člena ZPP je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa, saj je prvo sodišče svojo odločitev oprlo v večjem delu na mnenje dr. M. oziroma navedene komisije. Pri mnenju navedene komisije in zaslišanju dr. M. je vsebinsko šlo za mnenje o vsebini izvedenskih mnenj, kar je nezakonito. Zaradi upravičenih dvomov v delo dr. T. in dr. Z. ter dr. M. je predlagateljica predlagala novega izvedenca pedopsihološke stroke, sodišče pa je z zavrnitvijo tega dokaza bistveno kršilo določbe postopka, zaradi česar je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku se prvo sodišče ni ukvarjalo s koristmi K., zato je ostalo neodgovorjeno vprašanje, ali so njeni stiki z očetom otroku v korist. Za oceno koristnosti in psihične obremenitve zaradi stikov za K. bi moralo sodišče postaviti ustreznega izvedenca, česar pa ni storilo. Celo dr. T. je poudarila, da je potrebno prilagoditi stike potrebam mld. K.. Odrejeni stiki tako globoko posegajo v K. ustaljen življenjski ritem. Edina pravilna rešitev bi bila postavitev novega izvedenca pedopsihološke stroke, ki bi podal mnenje o vprašanju obstoja dejstva spolne zlorabe in o koristnosti stikov K. z očetom. Sklep prvega sodišča pa je nepravilen in nezakonit tudi v III. in IV. točki izreka, saj je prvo sodišče neutemeljeno odločilo, da se začnejo izvajati stiki brez nadzora po preteku 3-mesečnega obdobja ter da CSD Kranj opravi tri nenapovedane nadzore, saj sodišče za takšno odločitev ni imelo razlogov. Tudi dr. T. je odsvetovala izvajanje stikov brez nadzora oziroma bistvene spremembe sedanjega režima izvajanja stikov. Sodišče bi moralo odločiti, da se po preteku prehodnega obdobja opravi ponovna presoja koristi mld. K. in na tej podlagi določi nadaljnji potek izvajanja stikov.

4. Nasprotni udeleženec izpodbija odločitev v II., III. in IV. točki izreka sklepa, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi v izpodbijanem delu, podrejeno pa, da ga spremeni v smeri njegovih pritožbenih navedb. V pritožbi navaja, da je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da sum spolne zlorabe nad K. ni bil potrjen oziroma do tega ni prišlo. Celoten postopek se je vodil zgolj zaradi suma spolne zlorabe. Predlagateljica ni navajala nobenega drugega dogodka ali stanja, zaradi katerega bi bili stiki med K. in nasprotnim udeležencem škodljivi za otroka ali vsaj neprimerni. Ker je sodišče ugotovilo, da ni prišlo do spolne zlorabe, je odpadla vsakršna podlaga, da bi sodišče ukinilo ali na kakršen koli način omejevalo stike med K. in nasprotnim udeležencem oziroma jih določilo drugače, kot so že bili določeni s sodno poravnavo. Po tej sodni poravnavi ni prišlo do nobenih spremenjenih okoliščin. Prvo sodišče za omejitev stikov med K. in nasprotnim udeležencem na podlagi 5. odstavka 106. člena ZZZDR ni imelo nobene dejanske podlage. Dokazi v tej smeri sploh niso bili predlagani. Predlagateljica ni navajala nobenega dogodka, izven okvira trditev o spolni zlorabi, da pomenijo stiki za K. psihično obremenitev ali da je z njimi ogrožen njen telesni ali duševni razvoj. Sodišče je ugotovilo, da so stiki med K. in očetom ves čas postopka potekali brez težav. Izvedenka dr. T. je podala mnenje, da so stiki v korist K., za stike pa ni navajala nobenih omejitev. Prvo sodišče izrecno ugotavlja, da ni potrebe po nadaljevanju stikov pod nadzorom, zato je sklep glede omejitve stikov v nasprotju z lastno obrazložitvijo. Za stike pod nadzorom je sodišče prve stopnje navedlo, da je nadzorstvo potrebno zaradi vzpostavitve zaupanja matere. Takšna obrazložitev je materialnopravno napačna, saj za takšno stališče ni opore v 4. odstavku 106. člena ZZZDR. Omejitev stikov je dovoljena le zaradi koristi otroka, ne pa zaradi koristi katerega od staršev. Po logiki sodišča bi moralo sodišče v prvi vrsti omejiti stike med K. in materjo, ki je K. leta izpostavljala raznim nevšečnostim zaradi neupravičenih obtožb nasprotnega udeleženca. Sodišče tudi ni navedlo, ali ima nezaupanje matere kakšno realno podlago. Nezaupanje matere nima nobene realne osnove in je pogojeno z njenim psihičnim stanjem in lastno izkušnjo spolne zlorabe. Razlogi sklepa v 22. točki obrazložitve so zgrešeni, saj podatki spisa kažejo, da so odnosi med K. in nasprotnim udeležencem pristni, da K. do očeta nima nobenega strahu, da se v njegovi družbi počuti sproščeno in da potrebuje njegovo bližino. S svojim sklepom prvo sodišče le še nadaljuje s kaznovanjem nasprotnega udeleženca za dejanje, ki ga ni storil. K. in nasprotni udeleženec sta bila oropana najbolj pomembnih in najbolj čudovitih trenutkov v življenjskem obdobju moškega kot starša oziroma doživljanja očetovstva mladoletne hčerke v času, ko je vsakodnevno potrebovala očeta in v najbolj pristnem in neposrednem obdobju življenja otroka. Z izpodbijanim sklepom se takšno stanje le še nadaljuje. Dr. T. je res podala mnenje, naj stiki na začetku potekajo pod nadzorom, vendar pa je bilo to mnenje podano v času, ko še ni bilo odločeno o utemeljenosti suma spolne zlorabe. To mnenje je bilo v tem delu pomembno le glede določitve stikov med samim postopkom. Upoštevati je treba, da stiki pod nadzorom potekajo že 4 leta ter da v času teh stikov ni bilo ugotovljeno ničesar, kar bi utemeljevalo potrebo po nadzoru tudi po koncu postopka. Prvo sodišče je z odločitvijo v III. točki izreka neupravičeno spremenilo obseg in način izvajanja stikov med K. in nasprotnim udeležencem, kot so bili določeni s sodno poravnavo N 216/2007. Za spremembo stikov sodišče nima nobene podlage in je predlagateljica tudi ni uveljavljala. Sodišče ni obrazložilo, zakaj spreminja odločitev o stikih. Sprejemljivo bi bilo, če bi sodišče določilo prehodno obdobje treh mesecev, v katerem bi bilo izvajanje stikov začasno spremenjeno, zaradi postopnega prilagajanja K. na življenje z nasprotnim udeležencem, za trajno spremembo stikov pa sodišče nima podlage. Obseg stikov, kot je določen v III. točki izpodbijanega sklepa, je za nasprotnega udeleženca diskriminatoren. Prvo sodišče je nasprotnemu udeležencu brez obrazložitve spremenilo stike s hčerko tako, da jih več ne dovoljuje čez vikende ter mu ne dovoljuje preživljanja skupnega praznika ali skupnega dopusta. Nasprotni udeleženec nasprotuje določitvi R.V.D. za osebo, ki bi nadzorovala stike, saj je ne pozna, prav tako je ne pozna K. Vključitev neznane osebe bi pomenilo nadaljnje travmatiziranje K. Omenjena oseba ni strokovnjakinja s področja medsebojnih odnosov v družini, zato je neprimerna za izvrševanje nadzora, zaradi verske opredelitve in usmerjenosti (kot sledi iz njene izobrazbe) pa je obremenjena z vrednostnimi nazori. Sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, zakaj so potrebni trije nenapovedani nadzori CSD Kranj.

5. Vsak udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Očitek predlagateljice, da je prvo sodišče upoštevalo le določena izvedenska mnenja, spregledalo pa mnenja drugih strokovnjakov, je neutemeljen. Prvo sodišče se je opredelilo do vseh mnenj izvedencev (podanih bodisi v tej zadevi, bodisi v kazenskem postopku zoper nasprotnega udeleženca) ter do mnenj in izpovedb strokovnjakinj Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše (v nadaljevanju: Svetovalni center) in ginekologinje mag. P. Mnenje Komisije za izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani z dne 25. 3. 2012, pridobljeno v kazenskem postopku, je prvo sodišče upoštevalo v dokazne namene tudi v tem postopku v skladu s 408. členom ZPP. Prvo sodišče je v skladu z 8. členom ZPP opravilo celovito presojo vseh izvedenih dokazov glede vprašanja, ali je bilo storjeno dejanje spolne zlorabe mld. K. s strani nasprotnega udeleženca in pravilno ugotovilo, da očitana spolna zloraba ni dokazana. V tem delu je dokazna ocena prvega sodišča v razlogih izpodbijanega sklepa skrbno, jasno in prepričljivo utemeljena ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na te razloge, z njimi pa je v pretežni meri odgovorjeno tudi na pritožbeno kritiko dejanskih ugotovitev prvega sodišča. Na preostale pritožbene očitke pritožbeno sodišče odgovarja, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

8. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da so posamezne fizične poškodbe K. lahko nastale zaradi jahanja oz. drgnjenja ob podlago pri sedenju na konju. Mag. P. je za dekličine poškodbe dopustila več različnih vzrokov in ne le možnost spolne zlorabe. Tudi izvedenka dr. G. (izvedensko mnenje je podala v kazenskem postopku) je dopustila več vzrokov K. poškodb (na splošno padec ali udarec, lahko pa gre tudi za posledico spolne zlorabe), ob tem pa ugotovitev ginekologinj ni mogoče presojati iztrgano iz konteksta ključnih ugotovitev izvedencev v tem in v kazenskem postopku.

9. Prvo sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj ni sledilo ugotovitvam izvedenke A. U. Pritožbeni očitki ne morejo omajati pravilnosti zaključkov prvega sodišča v tem delu. Dr. T. in dr. Z. sta s tem v zvezi strokovno, argumentirano in prepričljivo pojasnila (med drugim), da je bila K. predstava o očetovem ravnanju z njo po avgustu 2008 (K. pregled pri dr. T.) vsled poznejših številnih pogovorov, pregledov in zaslišanj močno kontaminirana s pripovedmi in vplivi odraslih oseb in zato sedanja ocena ne bi mogla biti zanesljiva, oziroma aktualna klinična slika ne bi mogla služiti kot zanesljivo strokovno izhodišče za drugačno oceno dogajanj izpred več kot dveh let (dr. T. v mnenju z dne 12. 7. 2010 – zakaj se ni odločila za ponovni pregled K.) ter da je K. zaradi postopka v hudi stiski, njene (sedanje) izjave zelo vprašljive in K. danes ni več sposobna verodostojno opisovati stvari, ki bi bile zanesljiv vir diagnostike (dr. T. v mnenju z dne 26. 7. 2010 – tudi zato določitev novega izvedenca pedopsihološke stroke ni bila potrebna), oziroma da sedanje sprejete smernice v tujini ne podpirajo (anatomskih) lutk ali risb za diagnosticiranje spolnih zlorab, da standardizirani intervju za opredelitev spolne zlorabe ne obstaja in da problem objektivnosti predstavljajo tudi ponavljajoča se vprašanja, stil izvajalca intervjuja, njegova mnenja in stališča, kar vpliva na otrokovo sugestibilnost, doživljanje in vedenje (dr. Z. v komentarju z dne 12. 8. 2010).

10. Čeprav dr. T. in dr. Z. ob njunih prvih izvedenskih mnenjih ni bilo naloženo, da se opredelita do vprašanja, ali je prišlo do spolne zlorabe na škodo K., sta izvedenca že tedaj (med drugim) pojasnila določene okoliščine, ki so bile pomembne tudi za presojo, ali je prišlo do spolne zlorabe. Dr. T. je navedla, da K. ne izkazuje spolne radovednosti, ob telesnem dotiku ne doživlja tesnobe ali neugodja, pri omembi očeta ne izkazuje nikakršne tesnobe, na naroku 6. 11. 2008 pa je še pojasnila, da je oceno možnih posledic ali značilnosti, ki se pojavljajo po izkušnji spolne zlorabe, vključila v celotno diagnostično oceno ter da pri K. ni ugotovila značilnosti spolne zlorabe; če bi K. imela takšno izkušnjo, bi svoje občutke kazala tudi drugje, npr. v vrtcu, a tega ni bilo (tudi K. vzgojiteljica v vrtcu D.H. ni opazila nič nenavadnega v K. vedenju). Dodala je še, da so znaki, ki jih je ugotavljal Svetovalni center, sami po sebi nespecifični za spolno zlorabo. Dr. Z. je ugotovil, da K. sprejema očeta in do njega ne izkazuje bojazni na vedenjskem ali verbalnem nivoju, zaslišan na naroku 20. 1. 2009 pa je pojasnil, da pri K. ni ugotovil znakov spolne zlorabe, kar je podrobneje razložil, in da je malo verjetno, da bi se otrok obnašal tako različno v vrtcu in doma (kot trdi predlagateljica – če bi bil žrtev spolne zlorabe). Dr. Z. je tekom postopka v zadostni meri pojasnil, katere metode dela je uporabil pri svoji izvedenski nalogi in kakšni so bili rezultati opravljenih postopkov (predvsem na naroku 16. 6. 2011), pri čemer je res omenil, da lahko napiše še pisno poročilo (dopolnitev mnenja), ker pa je hkrati pojasnil, da to ne bi bilo v ničemer drugačno (od ustno podanega mnenja) prvo sodišče ni imelo razloga, da zahteva od izvedenca še pisno obliko mnenja, podanega na naroku.

11. Ugotovitev dr. T. in dr. Z. (in s tem v zvezi tudi mnenje Komisije za izvedenska mnenja Medicinske fakultete) ni mogoče dajati v isti koš z ugotovitvami Svetovalnega centra ter izpovedbama B. Ž. in D. J.. Njihov pristop k obravnavi vprašanj, relevantnih za to zadevo, je bil različen že v izhodišču, kar je nazorno pojasnil dr. Z.. Medtem ko izvedenci pristopajo k zadevi diagnostično, so na Svetovalnem centru ubrali psihoterapevtski pristop. Tega slikovito označi tudi B. Ž., ko je izpovedala, da so po doktrini verjeli trditvam predlagateljice (o spolni zlorabi otroka). Ob tem, da na Svetovalnem centru v svoje delo niso vključili tudi pregleda nasprotnega udeleženca oziroma postopka, v katerem bi lahko sodeloval tudi on, ugotovitve Svetovalnega centra že iz teh razlogov niso mogle biti objektivne in zanesljive. Dr. T. in dr. Z. sta v zvezi z nadaljnjim izvedenstvom v zadevi prepričljivo razložila, zakaj ponoven pregled otroka ni bil aktualen (v zvezi z ugotavljanjem, ali je prišlo do spolne zlorabe). Prvo sodišče je pojasnilo, da je K. travmatično doživljala celoten postopek z vsemi pregledi, pogovori in preiskovanji ter ob tem doživljala hudo stisko, zaradi česar okoliščina, da se je K. na srečanju z dr. T. 20. 5. 2011 (ko je izvedenka opravila oceno stika med K. in očetom) pokakala v hlače, ne more imeti takšnega pomena, kot ji ga pripisuje predlagateljica.

12. Zaslišanje dr. M. R. M., ki je kot članica komisije pojasnjevala posamezne dele mnenja Komisije za izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani, ne predstavlja kršitve določb postopka (408. člen ZPP), izvedba tega dokaza (s pregledom mnenja omenjene komisije vred) pa je bila z vidika varovanja pravic in interesov K. smotrna tudi po oceni pritožbenega sodišča. Ne gre za mnenje omenjene komisije o vsebini izvedenskih mnenj dr. T. in dr. Z., ampak za to, da so bile samostojne ugotovitve članov te komisije (med njimi tudi dr. M. R. M.) o vprašanjih, ki so bila pomembna za to zadevo (zatrjevana spolna zloraba), glede bistvene vsebine skladne z izvedenskima mnenjema dr. T. in dr. Z..

13. Ker je prvo sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog za odvzem pravice nasprotnega udeleženca do stikov s K., je bilo z vidika varovanja K. koristi, glede na vse nastale okoliščine v času dolgotrajnega postopka, potrebno odločiti tudi o izvrševanju stikov med K. in nasprotnim udeležencem v bodoče, upoštevajoč sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Kranju N 216/2007 z dne 12. 3. 2008. Nasprotni udeleženec pri tem pravilno opozarja, da so bili stiki med njim in K. že določeni s to sodno poravnavo. Ob izpodbijanem sklepu, če bi ta postal pravnomočen, bi tako obstajala dva različna izvršilna naslova o stikih med K. in nasprotnim udeležencem, kar ne bi bilo dopustno. Ker predlagateljica ni zatrjevala nobenih drugih okoliščin, ki bi bile podlaga za drugačno ureditev stikov, kot so bili določeni s sodno poravnavo oziroma za njihovo omejitev, prvo sodišče pa takšnih okoliščin tudi ni ugotovilo, je treba pri nadaljnjem izvajanju stikov izhajati iz navedene sodne poravnave, pri čemer je treba upoštevati tudi okoliščine, nastale v zvezi s tem postopkom. O tem, da so stiki z očetom K. v korist, ni nobenega dvoma. Tudi v tem delu so ugotovitve prvega sodišča, oprte na vsa izvedenska mnenja dr. T. in dr. Z., pravilne in celovito obrazložene ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanje. Pritožbene navedbe predlagateljice v tem oziru so pavšalne, zato ne terjajo obrazloženega odgovora.

14. Dejstvo je, da so stiki med K. in očetom od januarja 2009 dalje potekali pod nadzorom CSD Kranj zgolj ob ponedeljkih v trajanju 1 ure dnevno. V času sklenitve omenjene sodne poravnave je bila K. predšolski otrok, stara nepolna 3 leta, danes pa je stara dobrih 8 let in obiskuje osnovno šolo. Skladno z mnenji dr. T. in dr. Z. je potrebno stike postopoma podaljševati, pri čemer bi bilo za K. koristno izvrševati stik pod nadzorom tretje osebe v določenem prehodnem obdobju. Pri tem je CSD Kranj že 13. 6. 2011 opozoril na vprašljivost koristnosti stikov v obliki, kot so se izvajali na tem centru že tretje leto, med drugim tudi z vidika (če do spolne zlorabe ni prišlo), da se K. onemogoča razvoj zdrave navezanosti na očeta (stiki so se vendarle izvrševali daljši čas v umetni situaciji, to je v prisotnosti strokovne osebe centra in v omejenem prostoru). V tej luči, upoštevajoč okoliščino, da sta izvedenca nazadnje podala svoji mnenji o stikih že sredi leta 2011, je po oceni pritožbenega sodišča v K. korist, da se čimbolj skrajšajo posamezne faze prehodnega obdobja (do tistega režima stikov, ki ustreza vsebini omenjene sodne poravnave in je običajen za stike med otrokom in tistim staršem, pri katerem otrok ne živi). Današnja situacija z vidika zagotavljanja K. koristi terja, da je prehod na stike brez nadzora kratek, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da zadošča izvajanje stikov pod nadzorom tretje osebe v trajanju enega meseca po pravnomočnosti sklepa. Nadzor tretje osebe v sedanji situaciji ni potreben zaradi pridobitve zaupanja predlagateljice, ampak predvsem z vidika K. koristi (1. odstavek 106. člena ZZZDR), da se otrok po štirih letih in pol izvajanja stikov pod nadzorom CSD Kranj in v trajanju zgolj ene ure tedensko lažje privadi na postopno povečanje obsega stikov. V tem pogledu je ugotovitev prvega sodišča, da ni nobene potrebe za nadaljevanje stikov pod nadzorom, zapisana nekoliko nerodno, saj je iz celotnega konteksta tega dela obrazložitve razvidno, da je prvo sodišče pri tem mislilo na nepotrebnost nadaljnjega nadzora s strani CSD Kranj v prehodnem obdobju, zato očitana bistvena kršitev določb postopka ni podana. Glede na kratko prvo fazo prehodnega obdobja pritožbeno sodišče ocenjuje, da okoliščina, da nasprotni udeleženec in K. ne poznata R.V.D. kot tretje osebe, ki bo nadzirala stike, ne bo negativno vplivala na kvaliteto stikov, še zlasti, ker R.V.D. ne bo posegala v samo vsebinsko plat njihovega izvajanja.

15. Po prvem mesecu se stiki začnejo izvajati brez nadzora, in sicer drugi ter tretji mesec ob sobotah v daljšem trajanju kot prvi mesec, po koncu tretjega meseca pa se stik ob koncu tedna razširi še na nedeljo, kot izhaja iz izreka sklepa, s čemer se vzpostavi enak režim stikov, kot je bil določen s sodno poravnavo. Pri tem je pritožbeno sodišče odločilo o stikih na način, kot izhaja iz izreka zato, da obstaja le en izvršilni naslov. Stike, ki bi odpadli iz razlogov na strani K. ali R.V.D., se nadomesti prvi naslednji možni termin. V K. korist je, da se (na podlagi 408. člena ZPP) določijo stiki tudi med počitnicami in prazniki med šolskim letom ter v času letnih počitnic, zato je pritožbeno sodišče določilo tudi te stike.

16. Nasprotni udeleženec utemeljeno izpodbija odločitev o nenapovedanih nadzorih s strani CSD Kranj, saj dejanske ugotovitve prvega sodišča ne dajejo podlage za izvajanje teh nadzorov. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo izpodbijani sklep tudi v tem delu (nenapovedanih nadzorov ni določilo). Predlagateljica se neutemeljeno zavzema za ponovno presojo K. koristi po poteku prehodnega obdobja zaradi končne odločitve o stikih, saj je za presojo sodišča odločilno stanje ob koncu postopka pred prvim sodiščem. Ostale pritožbene navedbe udeležencev niso bistvenega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP).

17. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov delno ugodilo pritožbama in sklep spremenilo, kot je razvidno iz izreka (358. člen ZPP), v ostalem pa je pritožbi zavrnilo ter potrdilo sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (353. člen ZPP).