8. 11. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Ivana Hvale Medveda, Logatec, ki ga zastopa mag. Sara Ahlin Doljak, odvetnica v Logatcu, na seji 8. novembra 2013

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 47. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 108/09) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 144/2010 z dne 10. 1. 2012 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena revizija zoper sodbo delovnega sodišča druge stopnje. To sodišče je pritožbo zoper sodbo delovnega sodišča prve stopnje zavrnilo. Z njo je bil zavrnjen zahtevek pritožnika za plačilo nadur za obdobje od julija 2002 do avgusta 2006, ko je pritožnik opravljal delo varnostnika na veleposlaništvu v Rimu. Zatrjuje kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena, 22. in 50. člena Ustave ter kršitev 2. in 8. člena Ustave. Navaja, da je bil glede plačila nadur nad zakonsko določenim letnim maksimumom postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci, ki so bili v tistem obdobju zaposleni na Ministrstvu za zunanje zadeve in so imeli pri določitvi plače upoštevan isti faktor, čeprav niso opravljali nadur, in z drugimi javnimi uslužbenci v Republiki Sloveniji in na veleposlaništvu v Rimu, ki so za opravljene nadure dobili plačilo. Sodba Vrhovnega sodišča naj ne bi vsebovala prepričljivih odgovorov na revizijske navedbe, zaradi česar naj bi mu bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. Ker naj bi Vrhovno sodišče napačno razlagalo pravna načela, naj bi mu bila posledično kršena pravica do socialne varnosti (50. člen Ustave). Kršitev 2. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da je sodišče napačno razlagalo Uredbo o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99, 42/2000, 58/03), kršitev 8. člena Ustave pa z navedbo, da akti Mednarodne organizacije dela priznavajo pravico do razumno omejenega delovnega časa in da je bila v tej zvezi sprejeta tudi Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18. 11. 2003, str. 381–391).

2.Pritožnik hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 47. člena Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). Navaja, da je razlaga izpodbijane določbe, po kateri je nadurno delo, četudi presega letni dovoljeni maksimum števila nadur, že upoštevano pri določitvi plače, v neskladju z 8., 14., 22. in 50. členom Ustave iz istih razlogov, kot jih je navedel pri utemeljitvi zatrjevanih kršitev človekovih pravic v ustavni pritožbi.

3.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske norme oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa. V pobudi očitane protiustavnosti ni mogoče utemeljiti zgolj s trditvijo, da je zakonska določba protiustavna, če se razlaga na način, kot jo je razlagalo sodišče. Jasno in določno morajo biti navedeni razlogi, iz katerih se zakonski določbi očita protiustavnost. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče morebiti zgolj iz trditev, s katerimi se utemeljuje kršitev človekovih pravic, usmerjenih zoper sodno odločbo, sámo ugotavljalo, koliko so lahko takšni očitki upoštevni tudi kot razlogi za protiustavnost zakona, in jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, tej zahtevi ne zadosti.

4.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS.

5.Pobuda ne izpolnjuje pogojev iz člena ZUstS, navedenega v prejšnji točki, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka), ne da bi pritožnika pozvalo k njeni dopolnitvi. Če bi očitane kršitve človekovih pravic zahtevale poprejšnjo presojo zakonske določbe zaradi odločitve o ustavni pritožbi, bi Ustavno sodišče namreč na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS sámo začelo postopek za oceno njene ustavnosti.

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

Opomba

[1]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-55/09, Up-257/09 z dne 26. 1. 2011 (Uradni list RS, št. 14/11).