Jedro

Ker tožbe dedič ni vložil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je v ponovljenem postopku ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedič misli, da mu gre, pa bo moral vložiti ustrezno tožbo. O civilnopravnih razmerjih se namreč lahko odloča le, če prizadeti vloži ustrezno tožbo v pravdnem postopku ali predlog v nepravdnem postopku; po uradni dolžnosti se postopki vodijo le, če je to posebej predpisano z zakonom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapuščino pokojne predstavlja neizplačana pokojninska dajatev za mesec avgust 2011 v znesku 831,32 EUR, da je nastopilo zakonito dedovanje, h kateremu je poklicanih pet zapustničinih otrok, da se je dedinja M. T. dedovanju odpovedala; razglasilo je za dediče J. Š., A. Z., J. K. in A. M., vsakega do ¼; dediča J. Š. pa glede terjatve v višini 50.000,00 EUR napotilo na pravdo.

Laično pritožbo je vložil dedič J. Š. Navaja, da kot dedič in investitor v stanovanjsko hišo K. zahteva izplačilo vrednosti vloženih sredstev v nepremičnine in premičnine v vrednosti 50.000,00 EUR. Investiral je v stanovanjsko hišo ... denar, opravljal zaključna gradbena dela, poleg tega pa vseskozi kupoval živino in prašiče za rejo in preživljanje vseh članov družine, ker je mati ostala sama in brez prihodkov, on pa je bil zaposlen. J. in B. K. sta si s storitvijo več kaznivih dejanj nezakonito prilastila nepremičnine, zlasti stanovanjsko hišo ..., katere solastnik je zaradi vlaganj tudi on.

Na pritožbo je odgovorila dedinja J. K. po odvetniku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrže, ker se dedič pritožuje kot upnik, ali pa kot neutemeljeno zavrne.

Pritožnik je odgovoril na odgovor na pritožbo. Ponavlja trditve iz pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet zapuščine so stvari in pravice, ki so pripadale zapustniku v trenutku smrti. Če obstaja spor ali določeno premoženje spada v zapuščino, mora sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (212. in 213. člen Zakona o dedovanju; v nadaljevanju ZD). To je sodišče v ponovljenem postopku storilo. S sklepom z dne 11. 10. 2013 je prekinilo zapuščinski postopek in dediča J. Š. pravilno napotilo na pravdo, da uveljavi, da sodijo v zapuščino tudi nepremičnine, za katere je zatrjeval, da sodijo, in ga tudi poučilo, da bo, če tožbe ne bo vložil, zapuščinski postopek nadaljevalo ne glede na zahtevek, s katerim je bil napoten na pravdo (četrti odstavek 213. člena ZD). Ker tožbe ni vložil, je ravnalo pravilno, ko je v ponovljenem postopku ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedič misli, da mu gre, pa bo moral vložiti ustrezno tožbo. O civilnopravnih razmerjih se namreč lahko odloča le, če prizadeti vloži ustrezno tožbo v pravdnem postopku ali predlog v nepravdnem postopku; po uradni dolžnosti se postopki vodijo le, če je to posebej predpisano z zakonom. Zapuščinsko sodišče ne more odločati o terjatvah dedičev iz naslova vlaganja v nepremičnine, ki niso predmet zapuščine. Prav tako ne o terjatvi enega od dedičev iz naslova preživljanja sodedičev.

V ponovljenem postopku je tako sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo katero premoženje sestavlja zapuščino po pokojni J. T., kdo so dediči in kako dedujejo (162. člen ZD). Tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Udeleženci stroškov pritožbenega postopka niso priglasili.