Jedro

Zakonitosti odločbe, s katero je bil ugotovljen splošni interes za razlastitev nepremičnine, ni mogoče presoditi, ker v obrazložitvi odločbe niso navedeni prostorski vidiki družbenega plana, ki predstavlja pravno podlago za izdano odločbo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba skupščine občine ... z dne 9.11.1992.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na predlog komunalnega podjetja ... ugotovila, da je odstranitev betonske plošče last tožeče stranke, stoječe na parceli št. 818/2 - pot v izmeri 660 m2, zaradi dokončne ureditve javne poti v splošnem interesu in je zato v korist navedenega podjetja kot razlastitvenega upravičenca dopustna razlastitev te betonske plošče. Kot pravna podlaga za to razlastitev je navedena določba 1. odstavka 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89). V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da sta to betonsko ploščo tožnika zgradila v letih 1968-69 preko poti, ki takrat še ni imela statusa javne poti. Leta 1975 je tožena stranka izplačala tožeči stranki odškodnino za to zemljišče - pot, medtem ko betonske plošče ni nihče omenjal. Z odlokom tožene stranke o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest ter o upravljanju in gospodarjenju s temi cestami v občini (Medobčinski uradni vestnik št. 21/80) je ta cesta v dolžini 140 m opredeljena kot nekategorizirana cesta. Betonska plošča je zgrajena brez dovoljenj in v dimenzijah, ki preprečujejo normalno rabo sedanje javne poti za prevoze z vsemi tovornimi vozili. Ta plošča z višino 2,60 m in širino 3 m, ne odgovorja dimenzijam, ki jih predpisuje zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88). Z nekategoriziranimi cestami na območju tožene stranke gospodari in upravlja razlastitveni upravičenec. Za dokončno ureditev te javne poti je potrebno, da ima razlastitveni upravičenec neoviran prehod po tej javni poti, saj mu postavljena betonska plošča onemogoča promet z vozili za vzdrževanje in s tem ureditev normalnega prometnega režima. Z odstranitvijo betonske plošče je, poleg namena upravljanja in gospodarjenja s predmetno potjo, upoštevan tudi dovoz ostalih vozil do hiše družine T., v prvi vrsti pa je namenjeno za izvrševanje osnovne dejavnosti, ki jo razlastitvenemu upravičencu nalaga zakon o cestah in citirani odlok tožene stranke. Zoper to odločbo je tožeča stranka sprožila upravni spor. V tožbi navaja, da ni podan splošni interes za razlastitev sporne betonske plošče. Razlastitveni upravičenec se nikoli prej ni pritoževal, da ga ta plošča ovira pri opravljanju njegove dejavnosti. Odstranitev plošče je izključno v interesu sosede M.T., ki edina vozi pod to ploščo in ki je neuspešno v pravdnem postopku zahtevala njeno odstranitev. Pot, ki pelje pod to ploščo je nekategorizirana cesta, zato za njo ne veljajo določbe zakona o cestah. Plošča ne ovira normalne rabe poti. Tožena stranka je izgradnjo plošče legalizirala s tem, ko ji je izdala uporabno dovoljenje za stanovanjsko hišo in garažo, med kateri je plošča vpeta in s tem, ko pri prenosu pravice uporabe zemljišča pod ploščo, ni zahtevala odstranitve plošče. Razlastitveni upravičenec ni navedel vzdrževanih del, ki bi jih opravljal na tej poti, če plošče ne bi bilo. Sicer pa dejansko dosedaj ni opravljal nobenih vzdrževalnih del. Ni podana pravna podlaga za razlastitev. Razlastitev po zakonu ni možna za vzdrževanje in normalno rabo poti. Tožena stranka je leta 1987 izdala tožeči stranki lokacijsko dovoljenje za gradnjo prizidka samo s pogojem, da objekt zgradi nad betonsko ploščo, s čemer je soglašal tudi razlastitveni upravičenec. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži povrnitev vseh stroškov. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da je vrhovno sodišče v obrazložitvi sklepa navedlo, da se predmetna betonska plošča lahko prisilno odstrani le v razlastitvenem postopku, če ni mogoče doseči sporazumne odstranitve. Predlog za razlastitev je podalo komunalno podjetje ..., ker plošča ovira ureditev normalnega prometnega režima za vzdrževanje ceste. Plošča ni bila zgrajena z dovoljenjem in ni bila z nobenim poznejšim pravnoveljavnim aktom legalizirana. Z obstoječo ploščo nima problemov samo razlastitveni upravičenec, ampak tudi Gasilsko društvo ... Vzdrževanje in urejanje javnih cest in ureditev normalnega režima so nedvomno dela v splošnem i nteresu, zaradi katerih se v smislu 2. člena citiranega zakona o razlastitvi, sme razlastiti nepremičnina, saj zakon ne določa taksativno, temveč le primeroma "druga dela" zaradi katerih je možna razlastitev. Sodišče je tožbi ugodilo iz naslednjih razlogov. Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPP) v 2. členu določa, da se nepremičnina sme razlastiti, če je v splošnem interesu to potrebno za graditev določenih objektov, ki jih zakon izrecno našteva ali za izvedbo določenih del, ki jih zakon primeroma našteva. Splošni interes za razlastitev se lahko ugotovi le na način določen v 16. in 17. členu tega zakona. Po določbi 1. odstavka 17. člena, ki predstavlja pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe, splošni interes za razlastitev nepremičnine, če ni ugotovljen po določbi 16. člena (to je s prostorskim izvedbenim aktom), ugotovi skupščina občine na seji v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana oziroma prostorsko izvedbenega akta. Tožena stranka bi na podlagi citirane zakonske določbe pri odločanju o predlogu razlastitvenega upravičenca z dne 23.9.1992, morala predhodno ugotoviti in v odločbi ustrezno obrazložiti, da je ta razlastitev v skladu s prostorskimi vidiki njenega srednjeročnega družbenega plana oziroma prostorsko izvedbenega. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne navaja prostorskih vidikov svojega srednjeročnega družbenega plana oziroma prostorsko izvedbenega akta, ki bi lahko predstavljali pravno podlago za ugotovitev splošnega interesa za odstranitev sporne betonske plošče. Zato sodišče ne more presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe. Ker je bila sporna plošča zgrajena, preden je pot pod njo postala javna pot, po mnenju sodišča sklicevanje zgolj na določbe zakona o cestah ni zadostna pravna podlaga za razlastitev, če niso podani pogoji iz 2. in 16. oziroma 17. člena zakona o razlastitvi. Če pa je bila sporna plošča dejansko zgrajena brez dovoljenja in tudi pozneje ni bila legalizirana, kot se ugotavlja v izpodbijani odločbi in v odgovoru na tožbo, je njeno odstranitev mogoče doseči z inšpekcijskim ukrepom pristojne urbanistične inšpekcije, pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posege v prostor. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih iz razlogov po 3. točki 10. člena tega zakona tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. O zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov, sodišče ni odločilo, ker v upravnem sporu vsaka stranka trpi svoje stroške (61. člen). Na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe zakona o upravnih sporih smiselno uporabilo kot republiški predpis.