Jedro

Uporabo določbe 286. čl. ZPP v zapuščinskem postopku je treba razlagati iz namena tega postopka, ki se uvede po uradni dolžnosti. Zapuščinsko sodišče mora ves čas paziti, da se pravice strank pravilno ugotovijo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sklep o dedovanju se r a z v e l j a v i v delu ,

kjer se v I. točki izreka ugotavlja, da spada v zapuščino enosobno stanovanje št. 4, v pritličju stanovanjskega bloka v N. s pripadajočo kletjo v podpritličju št. 2 do celote, posledica te ugotovite, da to stanovanje dedujejo dediči po dednih deležih, ki so navedeni v II. točka izreka ter III. točka izreka glede odredbe o vpisih v zemljiški knjigi, ki se nanašajo na to nepremičnino in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo zapuščino po pok. H.Ž. Ugotovilo je, da zapustnik ni napravil oporoke, kot zakonite dediče je razglasilo vdovo A.Ž. do ½, zapustnikove sestre M.P., F.S., I.Š., V. ., J.H., I.M. in R.Š. ter brata S.Ž., vsakega do 1/18 in zapustnikove nečake M.Ž., R.Ž., N.K. in V.H.Ž., vsakega do 1/72. Ugotovilo je, da je zapustnikova vdova odstopila svoj dedni delež pri nepremičninah v k.o. B. ostalim zapustnikom in zakonitim dedičem, M.P., F.S., V.C., J.H., I.M., R.Ž. in I.Š. so odstopili vsak svoj dedni delež pri zapustnikovih denarnih sredstvih zapustnikovi vdovi A.Ž., kar je ta sprejela, zato je v skladu s podanimi dednimi izjavami odredilo ustrezne vpise v zemljiški knjigi in prenos denarnih sredstev, v skladu z dednimi deleži na dediče. Zoper sklep o dedovanju se je pritožila A.Ž., vdova zapustnika. V pritožbi navaja, da je relativno stara, precej bolna in prava nevešča, da se je z odvetnikom posvetovala pozno, zato šele sedaj izpostavlja dejstvo, da je enosobno stanovanje v pritličju stanovanjskega bloka v N. sicer vpisano na ime zapustnika do celote, vendar pa gre za skupno premoženje pritožnice in zapustnika, saj je bilo to stanovanje kupljeno v času trajanja njune zakonske zveze s skupnimi sredstvi. Zakonsko zvezo sta sklenila leta 1972, stanovanje pa je bilo kupljeno leta 1992. Kupnina je plačana iz skupnih prihrankov, deloma sta si denar zakonca sposodila pri sestri pritožnice V.E. in ga tudi skupaj vrnila. Zato utemeljeno zahteva, da se polovica tega stanovanja izloči iz zapuščine. Prilaga dokaze za te trditve. Poleg tega pritožnica izpodbija sklep v delu, kjer se odreja vpis lastninske pravice pri nepremičninah na ime dedičev, ker meni da odredba ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za vpis lastninske pravice na ime dedičev. Ne vsebuje popolnih naslovov dedičev s krajem in poštno številko. Zahteva tudi, da se iz denarnih sredstev, ki jih je podedovala, poravna sorazmerni del pogrebnih stroškov, ki jih je priglasila kot terjatev do zapuščine.

Pritožba je utemeljena v delu, kjer izpodbija odločitev, da spada v zapuščino v celoti stanovanje v N. V ostalem delu ni utemeljena.

Iz pritožbenih navedb je razvidno, da je sporen obseg zapuščine, saj je bilo stanovanje potrditvah pritožbe, za katere so priloženi dokazi, kupljeno v času trajanja zakonske zveze pokojnega H.Ž. in pritožnice. Čeprav gre za navedbo, ki jo je pritožnica podala šele v pritožbenem postopku, jo je pritožbeno sodišče moralo upoštevati, saj se določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v tem postopku uporabljajo subsidiarno. Uporabo določbe 286. čl. ZPP v tem postopku je zato treba razlagati iz namena tega postopka, ki se uvede po uradni dolžnosti. Zapuščinsko sodišče mora ves čas paziti, da se pravice strank pravilno ugotovijo.

Iz zapisnika z zapuščinske obravnave v tej zadevi z dne 26.2.2008 izhaja, da dedinja na možnost izločitve dela premoženja, če spada v skupno premoženje zakoncev, ni bila opozorjena. Zato je obseg zapuščine, kot ga ugotavlja izpodbijani sklep v tč. I. utemeljeno vprašljiv in je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sledilo utemeljeni pritožbi ter na podlagi 3. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 163 ZD ta sklep, kolikor zajema med zapuščino stanovanje do celote ter posledično dedovanje tega stanovanja razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo v novo odločanje.

V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo v primeru, če bo o tem dejstvu med dediči spor, zapuščinski postopek prekiniti in pritožnico napoti na pravdo, v kateri bo morala dokazati, da je dejansko solastnica spornega stanovanja do 1/2. V ostalem delu pritožbene navedbe niso utemeljene. Če v odredbi niso navedeni popolni naslovi in poštne številke krajev prebivanja nekaterih dedičev, gre za podatke, ki se jih da brez težav pridobiti. Ta pomanjkljivost zato ne vpliva na pravilnost in zakonitost vsebine izpodbijanega sklepa o tem, katero premoženje spada v zapuščino in kako se to premoženje deduje. Pritožbenih navedb naj se kompenzirajo stroški, ki jih je v zvezi s pogrebom priglasila tožnica z denarnimi sredstvi, ki spadajo v zapuščino, pa ni mogoče upoštevati, ker se s sklepom o dedovanju, ki je deklaratorna odločba, ne urejata odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove, niti ne odgovornost za dolgove zapuščine. Zato je v tem delu neutemeljeno pritožbo, pritožbeno sodišče zavrnilo po 2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 163 ZD in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.