Jedro

Zoper akte, izdane v drugih postopkih, ima tožnik ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah možnost samostojnega sodnega in v tej zvezi tudi začasnega pravnega varstva.

Tožnik zatrjuje, da bo takojšen izbris predmetnih parcel iz njegovega kmetijskega gospodarstva ogrozil preživljanje tožnika in njegove družine, tudi mladoletnih otrok, vendar pa ne pojasni, za katere osebe pri tem gre, kakšno je konkretno njihovo dohodkovno in premoženjsko stanje ter kakšen delež oziroma višino dohodkov sploh pridobivajo na podlagi zemljišč, navedenih v izreku izpodbijane odločbe. Nadalje tožnik navaja, da bo dolžan vračati subvencije, pridobljene s predmetnimi GERKi, teh zneskov pa ne konkretizira. Sodišče k temu pripominja, da iz izreka izpodbijane odločbe tudi sicer izhaja, da bo ta šele po pravnomočnosti poslana Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prav tako tožnik zgolj splošno zatrjuje, da bo izgubil status kmeta, kar bi mu onemogočilo pridobivanje prihodka iz kmetijske in vinarske dejavnosti. Zgolj na hipotetični ravni ostajajo tudi njegove navedbe, da se bodo v primeru izvršitve izpodbijane odločbe in izbrisa GERKov iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva, le-ti vpisali pod kmetijsko gospodarstvo nekoga drugega in da bodo v času do pravnomočne odločitve o tožbi, brez začasne odredbe vinogradi in sadovnjaki propadli in jih bo treba narediti na novo.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, s katero izpodbija odločbo Upravne enote Nova Gorica, št. 330-109/2018/9 z dne 8. 3. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-74/2018/2 z dne 17. 4. 2018. V tožbi piše, zakaj meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Zahteva povračilo vseh stroškov, skupaj z obrestmi, najmanj povračilo taks.

2. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v upravni zadevi vpisa grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju: GERK) v evidenco GERK, na vlogo A.A., ..., pod 1. točko izreka odločil, da se: iz GERKa z identifikacijsko št. GERK_PID ..., domače ime B., izloči zemljišče parcel št. 1076/1 in 1076/3, obe ...; iz GERKa z identifikacijsko št. GERK_PID ..., domače ime C., izloči zemljišče parcel št. 1099/1, 1099/2, 1100/1, 1100/2, 1113/1 in 1113/2, vse k.o. ...; iz GERKa z identifikacijsko št. GERK_PID ..., domače ime D., izloči zemljišče parcel št. 1206/1 in 1206/2, obe k.o. ...; iz GERKa z identifikacijsko št. GERK_PID ..., domače ime E., izloči zemljišče parcel št. 1209/1, 1209/2 in 1209/3, vse ...; in iz GERKa z identifikacijsko št. GERK_PID ..., domače ime F., izloči zemljišče parcel št. 1209/4, 1209/5 in 1209/6, vse k.o. .... Pod 2. točko izreka je bilo odločeno, da po dokončnosti te odločbe upravna enota po uradni dolžnosti izbriše GERKe iz 1. točke izreka iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., katerega nosilec je tožnik, in o vpisanih spremembah nosilca obvesti z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev. Iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da pravnomočno odločbo upravna enota posreduje Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja; iz 4. točke izreka pa, da stroški postopka niso bilo priglašeni. Drugostopenjski organ je z odločbo, št. 33008-74/2018/2 z dne 17. 4. 2018, tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil in odločil, da tožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog, da sodišče odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta (torej izpodbijane odločbe) do izdaje pravnomočne odločbe, da ne pride do izbrisa GERKov iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva. V zvezi s tem navaja, da mu mati A.A. in sestra B.B., kot sodedinji po pokojnem očetu C.C., skušata z uveljavljanjem svojih pravic, čeprav jima ne gredo v zatrjevanem obsegu, škoditi. Organi morajo upoštevati načelo varstva pravic strank, vendar morajo obenem paziti, da stranke svojih pravic ne uveljavljajo v škodo pravic drugih, kar skušata sodedinji doseči z vlogami za izbris parcel oziroma GERKov iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva (postopka pred upravno enoto št. "330 109/2018/9" in "330 -330/2018-3" - vpogledajo naj se listine iz teh postopkov). Takojšen izbris predmetnih parcel iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva bi tožniku povzročil praktično nepopravljivo škodo, ogrozil bi preživljanje tožnika in njegove družine, tudi mladoletnih otrok. Družina se od zmeraj preživlja s kmetijstvom in vinogradništvom. S pokojnim očetom je bilo dogovorjeno, da tožnik ostane na kmetiji, jo v celoti prevzame in vodi ter po očetovi smrti tudi podeduje. Žal oče te svoje poslednje volje ni zapisal, sodedinji pa je ne priznavata, čeprav je tožnik že v rani mladosti pričel delati na kmetiji, jo pozneje od očeta dejansko in tudi pravno prevzel ter jo ves čas obdeluje s svojo družino, kot jo je predhodno z očetom, medtem ko je sodedinji ne obdelujeta in ne živita od kmetijstva, zato jima prekinitev predmetnega postopka ne bi povzročila nikakršne škode. Če bi prišlo do izbrisa zadevnih GERKov iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva pred pravnomočno odločitvijo tega sodišča in sodišča, ki odloča o lastninski pravici na parcelah, bi bil tožnik posledično ne le dolžan vračati subvencije, pridobljene s predmetnimi GERKi, ampak bi izgubil tudi status kmeta, kar bi mu onemogočilo pridobivanje prihodka iz kmetijske in vinarske dejavnosti, posledično pa njemu in njegovi družini odvzelo možnost preživljanja. Predmetni GERKi so namreč poleg GERKov, glede katerih teče postopek izbrisa pri Upravni enoti Nova Gorica pod št. 330 -330/2018-3, vpisani na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu, kar izhaja iz priloženega izpisa iz registra kmetijskih gospodarstev z dne 13. 3. 2017. Če se izpodbijana odločba izvrši in se GERKi izbrišejo, se bodo posledično vpisali pod kmetijsko gospodarstvo nekoga drugega. Morebitni uspeh s tožbo tožniku ne bo pomagal, ker bodo dokončne posledice že nastale. GERKi bodo vpisani pri nekem drugem kmetijskem gospodarstvu. Vinogradi in sadovnjaki, ki se nehajo redno obdelovati, relativno hitro propadejo. Če bi bilo treba čakati do pravnomočne odločitve sodišča o tej tožbi, bi se lahko zgodilo prav to, torej da bodo v vmesnem času propadli in jih bo treba narediti na novo, kar bi za tožnika pomenilo težko popravljivo oziroma nepopravljivo škodo. Določene izdelke (vino) delajo prav iz grozdja sedaj posajenih trt in če teh ne bo več, določenega vina ne bodo mogli več delati.

4. Tožnikov predlog, naj sodišče odloži izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne sodne odločbe, pomeni zahtevo za izdajo začasne odredbe v smislu določb 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

5. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

6. V skladu z določbo prvega odstavka 32. člena ZUS-1 tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 pa sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

7. Začasna odredba je torej ukrep, s katerim sodišče izjemoma začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta, oziroma začasno uredi stanje, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za to določa zakon, in sicer do izdaje pravnomočne sodne odločbe, s katero je odločeno o tožbi v konkretnem upravnem sporu (in torej ne morebiti do pravnomočne odločitve v kakšnem drugem sodnem postopku). Glede na opisano ureditev po ZUS-1 odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Predvsem ni namenjeno temu, da bi sodišče preko instituta začasne odredbe že presojalo utemeljenost tožbe oziroma tožnikove možnosti za uspeh z njo. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe in s tem povezane navedbe in dokazi (v konkretnem primeru se, poleg upravnih spisov, kot taki dokazi v tožbi predlagajo: tožbi priloženi sklep Okrajnega sodišča v Novi Gorici, št. D 548/2015 z dne 8. 11. 2017, vpogled v spis oziroma vse listine spisa Okrajnega sodišča v Novi Gorici, št. D 548/2015, vpogled v sodna spisa Okrožnega sodišča v Novi Gorici, št. I P 472018 in I P 74/2018, tožbi priloženo soglasje C.C. z dne 12. 10. 2007 ter zaslišanje tožnika) za odločanje o utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe torej niso relevantni.

8. Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti po ZUS-1 izpolnjen za izdajo začasne odredbe, je izkazana verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi tožniku nastala z izvršitvijo akta, ki se izpodbija s tožbo, oziroma brez začasne ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje, ki je predmet izpodbijanega akta. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Pri tem mora biti vselej podana neposredna zveza med izpodbijanim aktom oziroma spornim pravnim razmerjem in posledicami (škodo), ki se jih želi z začasno odredbo preprečiti. Trditveno in dokazno breme je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. sklepa I Up 247/2017 z dne 15. 12. 2017 in I Up 16/2015 z dne 19. 2. 2015) na tožniku, ki zahteva izdajo začasne odredbe. Ta mora že v zahtevi povsem konkretno navesti vsa dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje nastanek, obliko in obseg oziroma (konkretno opredeljeno) višino škode, ki mu grozi neposredno zaradi (izvršitve) izpodbijanega akta, konkretizirano mora utemeljiti, da in zakaj je ta škoda zanj težko popravljiva, ter predložiti dokaze, ki navedeno v zadostni meri izkazujejo (če predlaga ureditveno začasno odredbo, pa mora tudi konkretno predlagati, na kakšen način naj se stanje začasno uredi). Na tožniku je torej tudi dokazno breme. Ne le da mora konkretno opredeliti dokaze, s katerimi izkazuje svoje navedbe v začasni odredbi, ampak mora te dokaze tudi predložiti. Upoštevati je namreč treba, da v postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe sodišče ne opravi glavne obravnave, pač pa odločitev opre na predložene dokaze. Iz povedanega sledi, da sodišče načeloma ni dolžno pribavljati dokazov, s katerimi bi tožnik izkazoval nastanek zanj težko popravljive škode, kot tudi, da tožnik svojega dokaznega in še manj svojega trditvenega bremena ne more izpolniti s predlogom za svoje zaslišanje.

9. Po presoji sodišča tožnik v obravnavani zahtevi za izdajo začasne odredbe ni utemeljil in izkazal težko popravljive škode, kot to kot pogoj za izdajo začasne odredbe zahteva ZUS-1. Kot že obrazloženo, relevantna je le tista škoda, ki bi nastala tožniku z izvršitvijo v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe. Z morebitnimi škodnimi posledicami, izvirajočimi iz drugih pravnih aktov oziroma iz drugih pravnih postopkov, v tem upravnem sporu podane zahteve za izdajo začasne odredbe ni mogoče utemeljiti. Kolikor torej v tem smislu omenja postopek izbrisa GERKov pri Upravni enoti Nova Gorica pod št. 330 -330/2018-3 in spise navedene zadeve, tožnik ne more uspeti. Zoper akte, izdane v drugih postopkih, ima namreč ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah možnost samostojnega sodnega in v tej zvezi tudi začasnega pravnega varstva.

10. Predvsem pa je, kot tudi že povedano, podlaga za izdajo začasne odredbe lahko le tista tožniku zaradi (izvršitve) izpodbijane odločbe neposredno grozeča škoda, ki je v zahtevi za izdajo začasne odredbe konkretizirano opredeljena glede nastanka, oblike in obsega (višine). Že svojega trditvenega bremena o tem pa tožnik ni izpolnil. Zatrjuje, da bo takojšen izbris predmetnih parcel iz njegovega kmetijskega gospodarstva ogrozil preživljanje tožnika in njegove družine, tudi mladoletnih otrok, vendar pa ne pojasni, za katere osebe pri tem gre, kakšno je konkretno njihovo dohodkovno in premoženjsko stanje ter kakšen delež oziroma višino dohodkov sploh pridobivajo na podlagi zemljišč, navedenih v izreku izpodbijane odločbe. Nadalje tožnik navaja, da bo dolžan vračati subvencije, pridobljene s predmetnimi GERKi, teh zneskov pa ne konkretizira. Sodišče k temu pripominja, da iz izreka izpodbijane odločbe tudi sicer izhaja, da bo ta šele po pravnomočnosti poslana Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prav tako tožnik zgolj splošno zatrjuje, da bo izgubil status kmeta, kar bi mu onemogočilo pridobivanje prihodka iz kmetijske in vinarske dejavnosti. Zgolj na hipotetični ravni ostajajo tudi njegove navedbe, da se bodo v primeru izvršitve izpodbijane odločbe in izbrisa GERKov iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva, le-ti vpisali pod kmetijsko gospodarstvo nekoga drugega in da bodo v času do pravnomočne odločitve o tožbi, brez začasne odredbe vinogradi in sadovnjaki propadli in jih bo treba narediti na novo, kar bi za tožnika pomenilo težko popravljivo oziroma nepopravljivo škodo. Splošno navaja še, da določene izdelke (vino) delajo prav iz grozdja sedaj posajenih trt in če teh ne bo več, določenega vina ne bodo mogli več delati. Tudi teh navedb pa tožnik ni konkretiziral. 11. Kot izhaja iz povedanega, tožnik že svojega trditvenega bremena v zvezi s predlagano začasno odredbo ni izpolnil. Njegove navedbe ostajajo na ravni (pre)splošnih zatrjevanj in hipotetičnih izpeljav ter že zato podlage za zaključek, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po določbah ZUS-1, ne dajejo. Sodišče dodaja, da (ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi) predloženi zapisnik Upravne enote Nova Gorica, št. 330-7/2017 z dne 13. 3. 2017, s priloženim izpisom, št. 330-7/2017 z dne 13. 3. 2017, iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID ..., ter izpis iz registra pridelovalcev grozdja in vina za KMG-MID ..., št. 330-1/2017 z dne 13. 3. 2017, ne morejo voditi do drugačne odločitve sodišča. Iz teh listin je namreč mogoče razbrati, katera zemljišča so na omenjeni datum v zadevna registra vpisana kot kmetijska zemljišča v uporabi tožnikovega kmetijskega gospodarstva, za kakšne površine in za kakšne vrste rabe, med drugim vinogradov, gre, kot tudi s katerimi sortami in številom trsov so vinogradi zasajeni, kar pa za izkaz oziroma utemeljitev (tudi sicer, kot rečeno, presplošnih) trditev oziroma sklepanj, ki jih v obravnavani zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja tožnik, ne zadošča. Razen navedenega se tožnik v zahtevi zgolj pavšalno sklicuje na listine iz upravnega postopka zadeve, ne da bi točno navedel, na katere listine in zakaj jih že sam k zahtevi za izdajo začasne odredbe ni mogel predložiti.

12. Ker glede na navedeno niso izpolnjeni v 32. členu ZUS-1 določeni pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

13. Stroški, nastali v zvezi z obravnavano zahtevo za izdajo začasne odredbe, so del stroškov upravnega spora. Kdo bo nosil stroške, bo sodišče odločilo, ko bo znan končni uspeh v tem upravnem sporu.