Jedro

Revizija se dopusti glede pravilnosti materialnopravne presoje pritožbenega sodišča glede obstoja odškodninske odgovornosti toženke za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti zarubljenega vozila v času rubeža.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravilnosti materialnopravne presoje pritožbenega sodišča glede obstoja odškodninske odgovornosti toženke za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti zarubljenega vozila v času hrambe tega vozila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo 2.915,81 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2011 dalje do plačila (za škodo, ki je nastala na zarubljenem vozilu zaradi neustrezne hrambe v vrednosti popravila vozila), sicer je za 4.595,50 EUR oziroma 4.744,00 EUR (za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti vozila), za 11.580,00 EUR (za škodo zaradi nezmožnosti uporabe vozila) in za 3.066,02 EUR (obresti od zneska v višini kupnine vozila) ter 360,00 EUR (za stroške izdelave izvedenskega mnenja) tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožniku prisodilo še 4.595,50 EUR odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti zarubljenega vozila za čas od 2. 7. 2009 do 22. 3. 2011. 3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - o protipravnosti škodnega ravnanja toženke oziroma njenega davčnega organa zaradi rubeža vozila v postopku davčne izvršbe, za katerega je bilo na matičnem področju ugotovljeno, da je bil pravilen in zakonit; - o pravno priznani škodi za izgubo vrednosti vozila v času rubeža; - o vzročni zvezi med rubežem vozila in prisojeno odškodnino s strani pritožbenega sodišča. 4. Sodne prakse Vrhovnega sodišča RS glede teh vprašanj ni, praksa višjih sodišč pa je neenotna (prim. odločbi Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 2673/2014 z dne 29. 10. 2014 in Višjega sodišča v Mariboru I Cp 82/2016 z dne 14. 7. 2016).

5. Stališče pritožbenega sodišča, ki temelji na ugotovitvi, da je tožnik kot tretji v postopku davčne izvršbe uspel s tožbo za ugotovitev lastninske pravice na zarubljenem vozilu, pomeni, da je država objektivno odškodninsko odgovorna v vseh primerih, ko nastane škoda na zarubljenih premičninah v izvršbi, če tretji uspe v sodnem postopku dokazati lastninsko pravico. Sodišče ni upoštevalo, da je bilo v upravnem in kasneje sodnem postopku ugotovljeno, da je bil rubež pravilen in zakonit (sodba Upravnega sodišča RS IV U 328/2009-8 z dne 4. 5. 2010). Odgovornost države za ravnanje državnega organa je krivdna (prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 5/2014 z dne 25. 3. 2014). Za obstoj protipravnosti je treba dokazati namerno oziroma zavestno napačno materialnopravno razlago predpisa, česa v konkretnem primeru toženki ni mogoče očitati. Tudi če bi bila odločitev davčnega organa materialnopravno zmotna, tožnik ni izkazal arbitrarnosti njegovega ravnanja. Zmanjšanje vrednosti vozila zaradi poteka časa tudi ni pravno priznana škoda. Prav tako zatrjevana škoda ni v vzročni zvezi z rubežem, saj bi do nje prišlo neodvisno od njega (prim. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 362/2011 z dne 18. 5. 2011).

6. Predlog je utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.