Jedro

Toženec je bil naročnik električnega priključka in plačnik dobavljene električne energije. Njegovo ravnanje, ko ni plačal dobavljene elektrike ravno z namenom, da bi dosegel odklop dobave električne energije v garsonjero tožnice, predstavlja motenje posesti tožnice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožencu prepovedalo opravo dejanj, ki bi povzročila ustavitev oskrbe garsonjere, v kateri stanuje tožnica, z električno energijo in tožencu naložilo, da je dolžan tožnici povrniti 391,46 EUR stroškov postopka. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec. Bistvo pritožbenih navedb je, da je izrek sklepa nerazumljiv, da je zmotno ugotovljeno, da je toženec plačilo dobavljene električne energije opustil z namenom, da pride do odklopa elektrike; da je z neplačilom elektrike toženec kršil dolžnostno ravnanje le do Elektra ...., ne pa tudi do tožnice; in da o stroških postopka ni pravilno odločeno.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da ugotovitvenega zahtevka ni postavila. Zavrnjeni del zahtevka predstavlja restitucijo. Sodišče ga je zavrnilo, ker ga je toženec, na podlagi začasne odredbe, izpolnil. Toženec je z neplačilom elektrike dosegel odklop elektrike. Edino tožnici ni „zagotovil“ nadomestne elektrike. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da tožnica stanuje v garsonjeri v mansardi hiše J. 33, L.; - naročnik električnega priključka za hišo J. 33, L. je toženec. Toženec je tudi plačnik dobavljene elektrike. Ker toženec dobavljene elektrike ni plačal, je Elektro …. dne 17. 06. 2010 odklopila elektriko. S tem je stanovanje tožnice ostalo brez elektrike. Brez elektrike je bilo do 14. 07. 2010, ko je toženec plačal stroške elektrike in ponovnega priklopa in je zato Elektro ... elektriko priklopil; - toženec je v času odklopa elektrike sebi in drugim najemnikom hiše J. 33, L., zagotovil elektriko iz sosednjega objekta, ne pa tudi tožnici; - da je toženec zavestno opustil plačilo dobavljene električne energije.

6. Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ima tožnica v posesti garsonjero v hiši J. 33, L., da jo je toženec v tej njeni posesti motil s tem, ko zavestno ni plačal dobavljene električne energije in na tak način dosegel odklop elektrike in posledično, da tožnica v garsonjeri ni imela elektrike. Tožencu je zato pravilno naložilo, da se mu v bodoče prepoveduje opravo dejanj, ki bi povzročili ustavitev oskrbe tožničine garsonjere z električno energijo.

7. Na podlagi ugotovljenih dejstev, da je toženec plačeval z zamikom prav tiste stroške, ki so se nanašali na celotno stanovanjsko hišo, ostale pa je plačeval sproti, in da je toženec ob odklopu elektrike sebi in ostalim najemnikom oskrbel električno energijo, tožnici pa ne, je sodišče prve stopnje logično pravilno in prepričljivo zaključilo, da toženec ni plačal dobavljene električne energije z namenom, da bi dosegel odklop dobave električne energije in s tem dobavo elektrike v tožničino garsonjero in na tak način tožnici onemogočil normalno uporabo garsonjere. Ni slediti pritožbeni navedbi, da je to dejstvo zmotno ugotovljeno in da je z neplačilom elektrike toženec kršil zgolj dolžnostno ravnanje do dobavitelja elektrike, ne pa tudi do tožnice. Toženec je s svojim ravnanjem kršil tudi dolžnostno ravnanje do vseh uporabnikov elektrike v stanovanjski hiši J. 33, L.. Tega se je tudi zavedal, saj je sebi in drugim uporabnikom stanovanjske hiše, razen tožnici, zagotovil dobavo elektrike iz drugega vira. Dejanje toženca je zato opredeliti kot samovoljno spreminjanje dotedanjega načina preskrbe tožničine garsonjere z električno energijo, kar je pravno opredeliti kot motenje tožničine posesti na garsonjeri, v kateri stanuje.

8. Motenjska tožba je dajatvena tožba. Dajatev je v restitucijskem delu, vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja, ki je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen, ker je do restitucije prišlo v teku pravde, in v prepovedi bodočih motilnih dejanj oziroma z naložitvijo dolžnosti, da se opustijo dejanja, ki bi povzročila ponovno motenje posesti. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv in sam s sabo v nasprotju, ker sodišče prve stopnje motenja ni ugotovilo. Tožeča stranka je v pravdi postavila samo dajatveni zahtevek (restitucijski in prepovedni). Ugotovitvenega zahtevka ni postavila. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi na strani devet izpodbijanega sklepa, jasno povedalo, da je toženec z zavestno opustitvijo dolžnostnega ravnanja (neplačilo elektrike) motil tožnico v posesti garsonjere. Da je toženec storil motilno ravnanje, je sodišče prve stopnje tako ugotovilo kot pravno relevantno dejstvo, ki mora biti izpolnjeno za vložitev prepovednega zahtevka.

9. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zavrnitev restitucijskega zahtevka, ki je bil izpolnjen med pravdo, ni povzročil posebnih stroškov postopka in da je toženec zato dolžan tožnici povrniti vse pravdne stroške. Pritožba zato neutemeljeno graja odločitev o pravdnih stroških nastalih pred sodiščem prve stopnje.

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni prispeval k pritožbeni odločitvi in je bil zato nepotreben. Vsaka stranka mora zato kriti svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).