Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik izvedel za motenje in storilca najkasneje 20. 9. 2019. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena 26. 12. 2019, je bila vložena prepozno, po preteku prekluzivnega roka 30 dni iz 32. člena SPZ. Posledica zamude tega roka je, da tožnik v tej zadevi ni upravičen do sodnega varstva zaradi zatrjevanega motenja njegove posesti. Pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti je procesna predpostavka. Če ni izpolnjena, obravnavanje tožbe ni dopustno, saj je treba tožbo zavreči, kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče (prvi odstavek 274. člena ZPP).
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, kot je to razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep prvega sodišča ter mu vrne zadevo v nov postopek. V bistvenem navaja, da je v zakonskem roku vložil na sodišče popolno tožbo že 20. 9. 2019. Ker se je motilno ravnanje tožene stranke nadaljevalo, tožnik pa ni prejel nobenega pisanja sodišča, je 26. 12. 2019 vložil na sodišče ponovno isto tožbo za motenje posesti. Poudarja, da ne gre za dva postopka, ampak za en postopek pred sodiščem, tožba pa je bila vložena v zakonskem roku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zmotno je tožnikovo naziranje, da je sprožil pred sodiščem le en postopek. Iz podatkov spisa izhaja, da sta na podlagi tožnikovih tožb odprti dve pravdni zadevi zaradi motenja posesti, v katerih tožnik zahteva posestno varstvo zoper toženo stranko, in sicer zadevi P 47/2019 in P 68/2019. 5. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik izvedel za motenje in storilca najkasneje 20. 9. 2019. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena 26. 12. 2019, je bila vložena prepozno, po preteku prekluzivnega roka 30 dni iz 32. člena SPZ. Posledica zamude tega roka je, da tožnik v tej zadevi ni upravičen do sodnega varstva zaradi zatrjevanega motenja njegove posesti. Pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti je procesna predpostavka. Če ni izpolnjena, obravnavanje tožbe ni dopustno, saj je treba tožbo zavreči, kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče (prvi odstavek 274. člena ZPP).
6. Prvo sodišče je glede na to utemeljeno zavrnilo predlog za začasno odredbo, saj zaradi zavrženja tožbe ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazan obstoj terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
7. Iz pritožbenih navedb oziroma podatkov spisa izhaja, da je tožnik vložil isto tožbo že 20. 9. 2019, ki se obravnava v zadevi prvega sodišča P 47/2019 (iz spisa ni razvidno, da bi pravda v zadevi P 47/2019 ob vložitvi tožbe v zadevi P 68/2019 že začela teči). To bi glede na povedano pomenilo, da je tožba v zadevi P 47/2019 vložena pravočasno.
8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).