Jedro

Zatrjevana škoda po presoji sodišča ni niti neposredna niti konkretna, ampak je le hipotetična. Do nje naj bi namreč prišlo v prihodnosti in šele pod pogojem, da prvostopenjski organ tožnici ne bi priznal statusa kmetijske organizacije v obnovljenem postopku, sodišče pa bi tožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in ga odpravilo.

Tožnica lahko status predkupne upravičenke uveljavlja v postopkih odobritve pravnega posla, ne glede na to, ali ji je status kmetijske organizacije po ZKZ priznan s posebno odločbo, izdano po šestem odstavku 24. člena ZKZ. Svoje predkupno upravičenje namreč lahko izkaže na način, določen v petem odstavku 24. člena ZKZ, torej z registrirano kmetijsko dejavnostjo (kar je razvidno iz javnih evidenc za (med drugim) gospodarske družbe, npr. AJPES) in z ustrezno izkazanimi prihodki več kot 50 % iz naslova kmetijske dejavnosti. In kot je pravilno opozorila že toženka v svojem odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe in s čimer se strinja tudi tožnica, gre v postopkih odobritve pravnega posla pri tem za odločitev o predhodnem vprašanju. Posledično to tudi pomeni, da z zadržanjem odločbe o priznanju statusa kmetijske organizacije tožnica ni onemogočena v uveljavljanju svoje predkupne pravice kot kmetijske organizacije po 5. točki prvega odstavka 24. člena ZKZ oziroma te pravice, tj. pravice uveljavljanja statusa kmetijske organizacije, ni izgubila.

Izrek

I.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II.Odločitev o stroških postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe se pridrži za končno sodno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ ugodil predlogu Državnega odvetništva Republike Slovenije, Zunanjega oddelka v Celju, za obnovo postopka v upravni zadevi preverjanja pogojev za priznanje statusa kmetijske organizacije tožnici, pravnomočno končanega z odločbo Upravne enote Laško, št. 330-54/2022-6220-4 z dne 14. 3. 2022, s tem, da je dovolil obnovo celotnega postopka (1. točka izreka), odločil, da se zaradi izdaje tega sklepa zadrži izvršitev odločbe, št. 330-54/2022-6220-4 z dne 14. 3. 2022, glede katere je obnova dovoljena (2. točka izreka) in, da posebni stroški postopka niso nastali (3. točka izreka).

2.Drugostopenjski organ je pritožbo in zahtevo za povračilo stroškov pritožbenega postopka tožnice zavrnil.

3.Tožnica je vložila tožbo zoper izpodbijani sklep iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišču je predlagala, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti odpravi ter predlog za obnovo postopka zavrže, podredno, da izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, v obeh primerih pa naloži toženki povrnitev njenih stroškov postopka.

4.Tožnica je z vlogo z dne 3. 6. 2024, ki jo je sodišče prejelo 5. 6. 2024, vložila predlog za odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa. Meni, da bi ji z izvršitvijo sklepa ter drugostopenjske odločbe nastala težko popravljiva škoda oziroma ji je ta že nastala. Izpodbijani sklep je, kljub vložitvi tožbe v upravnem sporu, postal dokončen in je organ že začel obnovljeni postopek. Že sama situacija (upravni spor zoper izpodbijani sklep ter vodenje obnovljenega postopka po izpodbijanem sklepu) pripelje do očitnih in škodljivih posledic, ki lahko (in so že) nastale tožnici. V primeru, da bi upravni organ v obnovljenem postopku odločil drugače kot v predhodnem postopku in tožnici ne bi priznal statusa kmetijske organizacije, nato pa bi sodišče v tem sporu ugotovilo, da je prvostopenjski sklep nezakonit in ga odpravilo, bi tožnici nastala izjemna škoda in posledice, ki jih ne bi bilo več mogoče odpraviti oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi stroški ter napori. Ker je organ izdal nezakonit sklep o obnovi postopka, je nezakonita tudi odločba, izdana v takem obnovljenem postopku, ki učinkuje, razen če se jo spremeni, odpravi ali razveljavi ali ugotovi kot nično v postopkih s pravnimi sredstvi. Tako se bo morala tožnica samoiniciativno angažirati in poskrbeti za odpravo te odločbe, prav tako pa poskrbeti, da bodo vsi drugi upravni organi, ki so na podlagi nezakonite obnovljene odločbe sprejeli svoje odločitve v upravnih postopkih, ponovno obnovili svoje postopke, zaradi česar ni dvoma, da bo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala večja škoda tožnici. Z odložitvijo tudi nihče drug ne bo prizadet, saj je vsem strankam tega postopka v interesu, da se najprej razreši t.i. predhodno vprašanje, o katerem odloča sodišče, torej, ali je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Na tožničin status kmetijske organizacije je vezano več pravnih posledic glede delovanja in upravljanja družbe. Tožnica ima predkupno pravico po 23. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki jo je večkrat izkoristila. Zaradi izpodbijanega sklepa so nastale resne posledice, saj bi v nekaterih drugih upravnih postopkih tožnica izgubila status kmetijske organizacije in posledično predkupno pravico. To pa je že sama po sebi upoštevna škoda in razlog za odložitev izvršitve sklepa. Te posledice bi tožnica težko popravila in bi bile povezane z izjemno visokimi stroški. Koristi nasprotnih strank, kot tudi javna korist z odložitvijo izvršitve ne bi bile prizadete.

5.Toženka je v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe prerekala vse navedbe tožnice. Pogoji iz 32. člena ZUS-1 po mnenju toženke niso podani. Izpodbijani sklep je bil izdan ravno zaradi prizadetosti javne koristi. Opozorila je na 272. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Prvostopenjski organ res v postopku obnove nadaljuje s postopkom, vendar je izvedel zgolj ustno obravnavo, ni pa pričakovati, da bo izdal odločbo pred odločitvijo sodišča v tem sporu. Navedbe o tem, da bo organ odločil v postopku obnove, temeljijo na neznanih bodočih dejstvih in gre za neutemeljeno prejudiciranje tožnice. Zaradi izpodbijanega sklepa tožnici ne nastaja škoda. Gre za obnovo postopka, v katerem je bil tožnici priznan status kmetijske organizacije, ta status pa tožnici koristi zgolj v postopkih odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči (17. člen in nadaljnji ZKZ-1). Gre za predhodno vprašanje, ki ga lahko reši tudi upravni organ sam, ki vodi postopek odobritve pravnega posla, v okviru tega postopka. To pomeni, da lahko tožnica svoj status dokazuje v vsakem postopku posebej, tudi brez odločbe o priznanju statusa kmetijske organizacije. Zato ni z ničemer poseženo v njeno pravico in pravno korist, tudi ne v predkupno pravico. Tožnica tudi ni konkretizirala škode, ki naj bi ji nastala, temveč opisuje zgolj hipotetično škodo. Predlagala je, da sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

6.Stranka z interesom odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe ni podala.

7.Tožnica je v odgovoru na odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe toženke še dodala, da ima organ očitno v obnovljenem postopku namen izdati upravno odločbo glede na izvedeno ustno obravnavo. Tožnica ne more spoštovati odločbe, ki bo izdana v obnovljenem postopku, pred presojo izpodbijanega sklepa v upravnem sporu. V postopku, št. 330-71/2024-6213-11, upravna enota tožnice več ne šteje kot predkupne upravičenke, ker je bila odločba o statusu kmetijske organizacije tožnice v drugem postopku po drugem izrednem pravnem sredstvu razveljavljena z odločbo drugostopenjskega organa. Upravni organi bodo enako ravnali v prihodnjih upravnih postopkih, tj. predkupne pravice tožnice ne bodo upoštevali in bo prodajalec samostojno izbiral, komu bo prodal zemljišče. Ko bo sodišče ugodilo tožbi, bo morala tožnica vse postopke obnoviti in zahtevati škodo v višini kupnine vseh morebitnih zemljišč, ki jih ni mogla kupiti oziroma sprejeti ponudbe, ker so jo upravne enote nezakonito zavrnile. Škoda bo še večja v primeru zavrnilne odločbe upravne enote in ugoditvi tožbe zoper izpodbijani sklep, saj bo tožnica morala obnoviti vse postopke, v katerih je bila udeležena kot predkupna upravičenka, kar bo povezano s nesorazmernimi odvetniškimi stroški, ki bi jih morala plačati odvetniku za ureditev stanja. Drži, da gre za predhodno vprašanje, vendar gre za drugačno situacijo, ko upravni organ o statusu odloči z odločbo. Upravni organ lahko le v dvomu, ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem vprašanju, in za to je pristojna upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga kmetijska organizacija uporablja. Tožnica bo tako morala v vseh postopkih ponovno zatrjevati dejstva, da res izpolnjuje pogoje za kmetijsko organizacijo, kar zakonsko sploh ni mogoče, ker lahko o tem odloča le ena upravna enota. Nepopravljiva škoda se tako kaže v vseh izgubljenih priložnostih za nakup kmetijskih zemljišč. V primeru, če bi se izkazalo, da je upravni organ izdal nezakonito odločbo, bi bila tožnica primorana vse postopke, v katerih je upravni organ odobril drugi osebi pravni posel in je ta plačala že kupnino za zemljišče in ga imela v posesti, obnoviti, kar je povezano s stroški, postopki bi se zavlekli, vse stranke bi bile v slabšem položaju. Zatrjevanje statusa kmetijske organizacije v vsakem postopku posebej pa bi tožnici tudi predstavljalo nesorazmerno velike stroške, saj se prav tem stroškom izogne z podelitvijo statusa kmetijske organizacije.

8.Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.

9.Uvodoma sodišče ugotavlja, da so formalni pogoji za meritorno reševanje vloženega predloga za izdajo začasne odredbe izpolnjeni. Tožba je pravočasna (28. člen ZUS-1). Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnih spisih, je razvidno, da je tožnica drugostopenjsko odločbo, s katero je bil postopek odločanja o izpodbijanem aktu, končan, prejela 3. 7. 2022. Tožnica je tožbo vložila 21. 7. 2022. S tožbo tožnica izpodbija akt, s katerim je poseženo v njen pravni položaj (prvostopenjski organ je dovolil obnovo postopka, v katerem je bil tožnici priznan status kmetijske organizacije, hkrati je zadržal izvajanje odločbe o priznanju tega statusa), kar je akt, ki se v skladu z 2. členom ZUS-1 lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Akt je dokončen (drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep zavrnil). Upoštevajoč vsebino predloga za izdajo začasne odredbe so tudi ostali formalni pogoji za meritorno reševanje tožbe izpolnjeni in posledično zato tudi za obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe.

10.Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku tega člena pa tožnik lahko iz navedenih razlogov zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

11.Kot izhaja iz vsebine citirane določbe 32. člena ZUS-1, je začasna odredba v upravnem sporu institut, ki tožniku omogoča, da ob določenih izpolnjenih pogojih doseže odložitev izvršitve izpodbijanega akta (odložitvena začasna odredba), oziroma začasno ureditev stanja (ureditvena začasna odredba), pri čemer je v obeh primerih temeljni vsebinski pogoj verjetnost nastanka težko popravljive škode. Z začasno odredbo v upravnem sporu je mogoče zato preprečiti le škodo, ki neposredno izvira iz izpodbijanega upravnega akta. Obstajati mora neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami (škodo), ki naj se z začasno ureditvijo stanja prepreči.

11

12.Hkrati gre glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča za težko popravljivo škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določene realno izkazane posledice in takšni, da jih je mogoče dokazno ovrednotiti.

22

33

13.Premoženjska škoda sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode. Praviloma je taka škoda nadomestljiva. Kot tako škodo je Vrhovno sodišče priznalo le tisto materialno škodo, ki bi povzročila pomemben poseg v strankino opravljanje dejavnosti. Po presoji sodišča zadostuje, da stranka s stopnjo verjetnosti izkaže, da je grozeči stečaj ali nevarnost skorajšnjega prenehanja poslovanja neposredna posledica (izvršitve) akta, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu.

44

55

66

14.Tožnica v tem primeru predlaga, naj sodišče do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu odloži izvršitev izpodbijanega sklepa, predlaga torej t.i. odložitveno začasno odredbo.

15.Tožnica uvodoma navaja, da je nerazumljivo, da je prvostopenjski organ začel z obnovljenim postopkom, četudi o tožbi zoper sklep o dovolitvi obnove postopka ni bilo odločeno. Že iz tega razloga je po njenem mnenju treba odložiti izvršitev izpodbijanega sklepa. Sodišče se ne strinja. 224. člen ZUP opredeljuje dokončnost odločbe, med drugim ta nastopi s trenutkom, ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep, s katerim se pritožba zavrže (5. točka drugega odstavka 274. člena ZUP), kot to velja v tem primeru. Ker je postal izpodbijani sklep dokončen, je prvostopenjski organ mogel nadaljevati oziroma pričeti z obnovo postopka. Z dokončnostjo upravni akt namreč prične učinkovati: npr. stranka lahko prične izvrševati svoje pravice (prvi odstavek 224. člena ZUP), od dokončnosti odločbe teče rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, razen če pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (224. člen ZUP). V tem primeru to pomeni, da lahko prvostopenjski organ začne z obnovo postopka, ki je bila dovoljena z izpodbijanim sklepom. Hkrati ZUP v drugem odstavku 272. člena tudi določa, da sklep, s katerim se dovoli obnova postopka oziroma odloči, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena.

16.Tožnica zatrjuje, da bi v primeru, če ji organ v ponovljenem postopku ne bi priznal statusa kmetijske organizacije, sodišče pa bi izpodbijani sklep odpravilo, morala vse postopke, ki bi se v vmesnem času pravnomočno končali, zaradi nove (nezakonite) odločitve organa v obnovljenem postopku, odpraviti in bi morali vsi upravni organi, pred katerimi se je vodil postopek, ponovno obnoviti postopek na temelju drugače rešenega predhodnega vprašanja. Ker je nezakonit izpodbijani sklep, bo nezakonita tudi obnovljena odločba, s katero ji status kmetijske organizacije ne bo priznan, in bo morala tožnica poskrbeti za odpravo te odločbe, ki se lahko spremeni, odpravi ali razveljavi ali ugotovi kot nično v postopkih s pravnimi sredstvi, in poskrbeti, da bodo organi, ki bodo na podlagi nezakonite obnovljene odločbe sprejeli svoje odločitve, ponovno obnovili postopke, kar bo nedvomno predstavljalo večjo škodo tožnici.

17.Tako zatrjevana škoda po presoji sodišča ni niti neposredna niti konkretna, ampak je le hipotetična. Do nje naj bi namreč prišlo v prihodnosti in šele pod pogojem, da prvostopenjski organ tožnici ne bi priznal statusa kmetijske organizacije v obnovljenem postopku, sodišče pa bi tožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in ga odpravilo.

18.Ob tem sodišče še dodaja, da bo v primeru, če bo organ nadaljeval in zaključil obnovljeni postopek z izdajo odločbe, tožnica lahko, če se z odločitvijo ne bo strinjala, vložila pritožbo. Zato ne drži, da so ji na voljo (kot bi smiselno izhajalo iz njenih navedb) zgolj izredna pravna sredstva. Kot že povedano zgoraj: upravni akt učinkuje s svojo dokončnostjo, torej (tudi v tem primeru) po odločitvi o pritožbi, če je ta vložena (5. točka drugega odstavka 224. člena ZUP).

19.Tožnica uveljavlja, da zaradi zadržanja izvršitve odločbe, s katero ji je bil priznan status kmetijske organizacije, sedaj (več) ne more več uveljavljati svoje predkupne pravice po 23. členu ZKZ. Tudi s tem stališčem se sodišče ne strinja.

20.Po 23. členu ZKZ je na petem mestu po vrstnem redu kot predkupna upravičenka kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti (prvi odstavek, 5. točka). Za kmetijsko organizacijo se po ZKZ šteje gospodarsko družbo, kmetijsko zadrugo ali drugo pravno osebo, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50 % prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz zadnjega revidiranega izkaza prihodkov in odhodkov oziroma izkaza poslovnega izida (peti odstavek 24. člena ZKZ). Če nastane dvom, ali je med drugim pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga kmetijska organizacija uporablja (šesti odstavek 24. člena ZKZ).

21.Že iz citiranih določb ZKZ je razvidno, da lahko tožnica status predkupne upravičenke uveljavlja v postopkih odobritve pravnega posla, ne glede na to, ali ji je status kmetijske organizacije po ZKZ priznan s posebno odločbo, izdano po šestem odstavku 24. člena ZKZ. Svoje predkupno upravičenje namreč lahko izkaže na način, določen v petem odstavku 24. člena ZKZ, torej z registrirano kmetijsko dejavnostjo (kar je razvidno iz javnih evidenc za (med drugim) gospodarske družbe, npr. AJPES) in z ustrezno izkazanimi prihodki več kot 50 % iz naslova kmetijske dejavnosti. In kot je pravilno opozorila že toženka v svojem odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe in s čimer se strinja tudi tožnica, gre v postopkih odobritve pravnega posla pri tem za odločitev o predhodnem vprašanju. Posledično to tudi pomeni, da z zadržanjem odločbe o priznanju statusa kmetijske organizacije tožnica ni onemogočena v uveljavljanju svoje predkupne pravice kot kmetijske organizacije po 5. točki prvega odstavka 24. člena ZKZ oziroma te pravice, tj. pravice uveljavljanja statusa kmetijske organizacije, ni izgubila. Če ima pravna oseba status kmetijske organizacije priznan s posebno odločbo, to zgolj pomeni, da ji v postopku odobritve pravnega svojega statusa ni treba izkazovati na način, določen v petem odstavku 23. člena ZKZ, če je odločba izdana na podlagi podatkov, ki so relevantni za posamezen postopek odobritve pravnega posla.

22.Tožnica tudi uveljavlja škodo, ki ji bo nastala, ker v času do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu ne bodo odobreni pravni posli za nakup kmetijskih zemljišč s tožnico kot predkupno upravičenko, kar bi sicer bili, kot tudi, da je upravne enote ne obravnavajo več kot predkupne upravičenke (kar dokazuje s pozivom, št. 330-71/2024-6213-11 z dne 5. 6. 2024), ter ker bo morala ponovno v vseh postopkih za odobritev pravega posla dokazovati, da pogoje za pridobitev statusa kmetijske organizacije izpolnjuje.

23.Trditev tožnice, da ji bo nastala škoda, ker ne bodo odobreni pravni posli za nakup kmetijskih zemljišč z njo kot predkupno upravičenko, kar bi sicer bili, tudi ostaja na hipotetični ravni in posledično neizkazana, še zlasti ob upoštevanju že opisanega položaja kmetijske organizacije kot predkupne upravičenke po 23. členu ZKZ glede na vrstni red, kot tudi glede na še vedno odprto možnost uveljavljanja predkupnega upravičenja na način iz petega odstavka 24. člena ZKZ.

24.Vendar pa sodišče kot v zadostni meri prepričljive šteje navedbe tožnice o oteženem uveljavljanju statusa kmetijske organizacije v odprtih postopkih odobritve pravnega posla zaradi izdaje izpodbijanega sklepa, zaradi česar sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu za izvedbo zaslišanja direktorja tožnice A. A., ki naj bi o tem izpovedal, saj to ni potrebno.

25.Kljub temu tožnica pogojem za izdajo začasne odredbe v svojem predlogu ni zadostila.

26.Tožnica namreč ne konkretizira višine oziroma obsega škode, ki ji bo nastala posledično zaradi izvrševanja izpodbijanega sklepa, kot tudi ne zatrjuje, da ji zaradi izpodbijanega akta grozi stečaj ali skorajšnje prenehanje poslovanja. In le (materialna) škoda, ki bi povzročila pomemben poseg v strankino opravljanje dejavnosti, je priznana s sodno prakso. V predlogu in odgovoru na odgovor toženke tožnica sicer uveljavlja, da bo imela zaradi opisane situacije nesorazmerne stroške (med drugim navaja, da bo imela odvetniške stroške), ki pa jih na noben način ne opredeli.

88

27.Trditveno in dokazno breme je na stranki, torej tožnici. Sodišče ni dolžno na lastno pobudo iskati in preizkušati pravno pomembnih okoliščin v tožničino korist, saj bi bilo to v nasprotju s temeljno zahtevo o nepristranskosti sodišča v postopku. Sodišče se ne sme postaviti v vlogo strankinega pooblaščenca in ji svetovati, na kakšen način naj dopolni svoje trditve in dokaze, da bi v postopku lažje uspela. Ravno za to pa bi šlo, če bi sodišče tožnico pozivalo, naj konkretizira višino škode in posledice te škode za njeno poslovanje. In ker tožnici umanjka že trditvena podlaga za konkretiziranje škode, sodišče ni izvedlo zaslišanja direktorja A. A., ki naj bi (tudi) izpovedal o škodi, ki tožnici nastaja.

99

1010

1111

28.Ker je sodišče presodilo, da tožnica ni izkazala nastanka težko popravljive škode, se ni spuščalo v vprašanje prizadetosti koristi nasprotnih strank in javne koristi.

29.Glede na vse navedeno je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (32. člen ZUS-1).

K II. točki izreka

30.Odločitev o stroških postopka tožnice v zvezi z izdajo začasne odredbe je sodišče pridržalo za odločitev o tožbi (smiselno 25. člen ZUS-1).

-------------------------------

1Glej sklepa Vrhovnega sodišča RS, I Up 34/2018, I Up 75/2016;

2Glej I Up 35/2018, I Up 144/2017, I Up 126/2015, I Up 348/2016, I Up 84/2018 in druge.

3Glej I Up 247/2017.

4Glej I Up 135/2018, Up 78/2018, I Up 12/2019.

5Glej I Up 50/2023, I Up 38/2023, I Up 247/2021, I Up 162/2022.

6Glej I Up 38/2023, točka 10.

7Iz tega poziva izhaja, da upravni organ tožnice ne more upoštevati kot predkupne upravičenke zaradi razveljavitve odločbe o statusu kmetijske organizacije s strani pritožbenega organa v drugem postopku po drugem pravnem sredstvu;

8Glej I Up 50/2023, I Up 38/2023, I Up 247/2021, I Up 162/2022.

9Glej I Up 129/2022; I Up 181/2021; I Up 163/2021, I Up 102/2021, I Up 54/2021, I Up 120/2017 in številne druge.

10Glej I Up 162/2022, I Up 235/2022, tč. 12.

11Glej II Ips 211/2018, III Ips 30/2019, II Ips 19/2017, II Ips 60/2018, II Ips 119/2015.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2 Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 24, 24/6

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.