Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 92/2023

ECLI:SI:VDSS:2023:PSP.92.2023 Oddelek za socialne spore

znižano plačilo vrtca ugotavljanje materialnega položaja družine dolžnost preživljanja sprememba sodbe prvostopenjskega sodišča
Višje delovno in socialno sodišče
4. oktober 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ne glede na zakonsko dikcijo, ki opredeljuje, kdo se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, kadar je vlagatelj otrok ali pastorek, temelji določitev kroga oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, na dolžnosti preživljanja. Ta pa je urejena v ZZZDR. Pojem osebe je torej potrebno uporabiti upoštevaje navedene določbe, pa tudi določbo 4. točke 3. člena ZUPJS, kjer je opredeljena oseba. Gre za osebo, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in je stranka v postopku. Tožničina mati pod navedeno kategorijo ne spada.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 2. 2022 in odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 9. 2021 v 2. točki izreka ter na priznanje znižanega plačila vrtca v višini 66 % cene programa vrtca, se zavrne."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 2. 2022. Odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 9. 2021 pa je odpravilo v 2. točki izreka. Nadalje je razsodilo, da je tožnica upravičena do subvencije vrtca za čas od 1. 9. 2021 do 31. 8. 2022 za prvega otroka, za katerega se določi plačilo za program vrtca v višini 66 % cene programa, za drugega otroka pa je tožnica oproščena plačila vrtca. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport krije 66 % cene programa, 34 % cene programa, v katerega je posamezni otrok vključen, pa krije pristojna občina.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je bilo med strankama sporno upoštevanje števila oseb pri določanju velikosti primernega stanovanja. Sodišče prve stopnje je pri določanju velikosti primernega stanovanja upoštevalo tudi tožničino mamo. Materialnopravno zavzeto stališče sodišča prve stopnje pa je po mnenju tožene stranke zmotno. Pri ugotavljanju vrednosti primernega stanovanja v okviru odločanja o subvenciji vrtca se upoštevajo samo osebe, ki po 10. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)1 štejejo v tožničino družino. V tožničino družino štejejo tožnica, njen mož in dva mladoletna otroka. Podlage, da bi se upoštevala še tožničina mati, pa čeprav ta biva na istem naslovu kot tožnica in ima tam tudi prijavljeno stalno prebivališče, ni. Za presojo sta ključna 9. in 10. člen ZUPJS. V 9. členu je določeno, da se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. V prvem odstavku 10. člena ZUPJS pa je določeno, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo še zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti in pa otroci ter pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz 1. točke dolžni preživljati po zakonu. V drugem odstavku 17. člena ZUPJS je sicer določeno, da se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena (nepremično premoženje) upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo, vendar je pri tem treba upoštevati 3. člen ZUPJS, ki določa pomen pojmov, ki so uporabljeni v tem zakonu. Iz 4. točke 3. člena ZUPJS izhaja, da gre za osebo, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in je stranka v postopku. Po 10. členu tako ni zakonske podlage, da bi se pri ugotavljanju materialnega položaja družine upoštevalo tožničino mati. Le-ta nesporno ne šteje med povezane osebe po 10. členu ZUPJS, kar nenazadnje ugotavlja tudi sodišče prve stopnje samo. Drugi odstavek 17. člena ZUPJS v povezavi s 4. točko 3. člena ZUPJS odkazuje na osebe, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in so stranke v postopku. To pa pomeni, da je potrebno upoštevati zgolj osebe, ki štejejo v družino tožnice. Glede na navedeno tako ne drži stališče sodišča prve stopnje, da drugi odstavek 17. člena ZUPJS vnaša dvom niti, da ga je mogoče razlagati na oba načina, za katerega se zavzemata stranki tega postopka. Glede na že omenjene določbe je za ugotavljanja števila oseb treba uporabiti samo določila ZUPJS, ki so jasna in v skladu z namenom dodelitve javnih sredstev. Glede sklicevanja na stališče Upravnega sodišča RS v zadevi opr. št. I U 1632/2016 pa tožena stranka navaja, da tam zavzeto stališče ni pravno relevantno za razsojo v tej zadevi, saj gre za drugačno dejansko in pravno podlago. V omenjeni zadevi je Upravno sodišče RS odločilo na podlagi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči, ki pa v tretjem odstavku 14. člena izrecno določa, da se ne glede na določbe ZUPJS, pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Pri uveljavljanju pravice do subvencije vrtca pa v ZUPJS ni določila, ki bi omogočal kakršnokoli drugačno upoštevanje oseb, kot je to določeno v 10. členu ZUPJS. Nenazadnje, tudi če bi bilo to relevantno izpodbijana sodba nima razlogov o tem, kakšen je režim bivanja tožničine družine in njene mame, saj sodišče ugotavlja le, da ima tožničina družina zaradi pravnega posla, ki pomeni nov fiktivni dohodek, manj prostora v stanovanju, ne pojasni pa razlogov za takšno ugotovitev. Sodba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je poleg napačne uporabe materialnega prava obremenjena tudi z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 2. 2022, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 9. 2021. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka od 1. 9. 2021 do 31. 8. 2022 v skupni višini 48,52 EUR mesečno. Nadalje je upravičena tudi do subvencije vrtca za čas od 1. 9. 2021 do 31. 8. 2022 za prvega otroka, za katerega se določi plačilo za program vrtca v višini 77 % cene programa. Za drugega otroka pa je tožnica oproščena plačila vrtca. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport krije za drugega otroka 77 % cene programa. V višini 23 % cene programa, v katerega je posamezni otrok vključen, pa krije pristojna občina.

6. V zadevi je sporno ugotavljanje materialnega položaja in s tem v zvezi, kako se pri ugotavljanju premoženjskega stanja za subvencijo vrtca upošteva vrednost nepremičnine, v kateri živi tožnica in njeni družinski člani.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in kar glede na pritožbene navedbe tudi ni sporno, izhaja, da družino tožnice sestavljajo štiri osebe in sicer tožnica, njen mož in dva mladoletna otroka. V stanovanju pa poleg omenjene družine živi tudi tožničina mati, ki ima na istem naslovu tudi prijavljeno stalno prebivališče. 8. Tožena stranka je pri ugotavljanju materialnega položaja družine upoštevala zgolj povezane člane družine, torej tožnico, njenega moža in dva otroka. Pri ugotavljanju vrednosti stanovanja pa se je odprlo vprašanje, ali bi morala upoštevati tudi tožničino mati, ki živi na istem naslovu, vendar ne šteje med povezane člane družine.

9. ZUPJS v prvem odstavku 17. člena določa, kaj šteje v premoženje osebe. V 1. točki je določeno, da v premoženje šteje nepremično premoženje. V drugem odstavku pa je določeno, da se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

10. Po stališču pritožbenega sodišča je navedeno določbo potrebno presojati skupaj z 9. in 10. členom ZUPJS. Tako je v 9. členu določeno, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Potrebno je torej upoštevati zgolj osebe, ki so izrecno opredeljene v ZUPJS. Navedena določba odkazuje na uporabo 10. člena ZUPJS, kjer je določeno, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo naslednje osebe: 1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelji ali osebe iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. V naslednjih odstavkih so določene izjeme, ki se pa nanašajo na drugo točko, za kar pa v sporni zadevi ne gre. Iz zakona tako nikakor ni mogoče zaključiti, da se pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva tudi mati tožnice. Ključno je namreč, da se pri ugotavljanju materialnega položaja družine upoštevajo, poleg števila družinskih članov, tudi njihovi dohodki in pa premoženje. V primeru, da bi sprejeli stališče sodišča prve stopnje, da bi se upoštevala tudi tožničina mati, bi bila ta upoštevana le pri številu oseb, ki živijo v določeni nepremičnini, medtem ko se njeni dohodki oziroma njeno premoženje pri ugotavljanju materialnega položaja ne bi upoštevalo. Tudi iz predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev3 izhaja, da 10. člen v prvih dveh odstavkih na splošno opredeljuje, kdo se poleg vlagatelja upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. Ne glede na zakonsko dikcijo, ki v drugem odstavku posebej opredeljuje, kdo se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, kadar je vlagatelj otrok ali pastorek, temelji določitev kroga oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja na dolžnosti preživljanja. Ta pa je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pojem osebe je torej potrebno uporabiti upoštevaje navedene določbe, pa tudi določbo 4. točke 3. člena ZUPJS, kjer je opredeljena oseba. Gre za osebo, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in je stranka v postopku. Tožničina mati pod navedeno kategorijo ne spada.

11. Glede sklicevanja sodišča, da zakon glede pojma "oseba" ni dosleden, pri čemer se sodišče sklicuje na odločanje o subvenciji do najemnine, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ZUPJS v 12. odstavku 10. člena posebej določa, da se za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije najemnine upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi. V primeru, ko se ugotavlja materialni položaj zaradi odločitve o subvenciji plačila vrtca, zakon take določbe nima. To pa pomeni, da je potrebno izhajati iz že omenjenih splošnih določb ZUPJS. Tudi glede sklicevanja sodišča prve stopnje na odločitev Upravnega sodišča RS v zadevi opr. št. I U 1632/2016 z dne 20. 12. 2016 pritožbeno sodišče soglaša z navedbami tožene stranke, da gre v navedeni zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje in da je za odločitev o priznanju pravice do BPP odločilen ne samo ZUPJS, temveč tudi specialni predpis, to je Zakon o brezplačni pravni pomoči. 12. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v predsodnem postopku pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja, skladno z 10. členom ZUPJS utemeljeno upoštevala 4 osebe, torej tožnico, njenega moža in dva mladoletna otroka.

13. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 358. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke v izpodbijanem delu ter na priznanje znižanega plačila vrtca v višini 66 % cene programa.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 EVA: 2006-2611-0040, št. 00711-10/2010/17 z dne 29. 4. 2010.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia