11. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 11. junija 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 361/2000 z dne 29. 3. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. I P 16/93 z dne 3. 1. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Sodišče je s sklepom vzelo na znanje umik tožbe, pritožniku (tedaj tožencu) pa je naložilo plačilo stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V ustavni pritožbi pritožnik oporeka odločitvi sodišč, da mora plačati stroške postopka. Navaja, da tožnik za vložitev tožbe ni imel pravnega interesa, saj pritožnik nikoli ni nasprotoval izpolnitvi obveznosti prenosa lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe. Poleg tega naj bi bil potem, ko je bila v teku postopka pred notarjem sklenjena nova pogodba, zahtevek tožnika v celoti izpolnjen. Meni, da bi v primeru, če bi tožnik pravilno sestavil tožbeni zahtevek, sodišče lahko takoj izdalo sodbo. Po njegovem mnenju je sodišče prekršilo pravila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP), s čimer naj bi bilo kršeno ustavno načelo pravne države (2. člen Ustave) ter pravica do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave), saj naj bi sodišče pravnih interesov obeh strank ne obravnavalo na enak način.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže. Na kršitev načela pravne države po 2. členu Ustave se v postopku ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, iz katere bi izhajale kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine. Kršitve 22. člena Ustave pa ni mogoče utemeljevati z domnevno okoliščino, da naj bi bila sodba sodišča po vsebini napačna; v zvezi z 22. členom Ustave Ustavno sodišče preizkuša, ali so bila v postopku prekršena kakšna ustavna jamstva procesne narave, ne pa vsebinske pravilnosti izpodbijane sodne odločbe.

Pritožnik tudi ne izkaže, da bi bila pravna stališča, na katerih temelji izpodbijani sklep, v nasprotju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Odločitvi sodišča tudi ni mogoče očitati, da bi bila očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve ter s tem samovoljna in arbitrarna, kar bi tudi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Namestnica predsednika senata

dr. Dragica Wedam-Lukić