Jedro

Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 2022/2009 z dne 12. 9. 2013 izhaja, da je sodišče pogodbo o dosmrtnem preživljanju obravnavalo in povzelo, kar pomeni, da se je revidentka z njo lahko seznanila in bi lahko (morala) svoje, sedaj revizijske argumente, uveljavljati že v pritožbi zoper sklep o dedovanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 16. 1. 2014 na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 15. 5. 1993, sklenjene med pokojnim A.A. in toženko B.B. (v nadaljevanju pogodba) ter odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je zoper pravnomočni sklep vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da je njen pravni interes za ugotovitveno sodbo podan, saj bi ugoditev tožbenemu zahtevku za tožnico pomenilo pravno in materialno korist iz naslova dedovanja. V nadaljevanju navaja razloge, zakaj je pogodba nična. Predlaga, da Vrhovno sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če tožnik izkaže zanjo pravni interes. Tožnik mora pravni interes kot procesno predpostavko ugotovitvene tožbe glede na pravno teorijo(1) in ustaljeno sodno prakso(2) izkazati zgolj v primeru, ko je v tožbi postavljen samostojni ugotovitveni zahtevek.

7. Pravni interes nima zveze z utemeljenostjo zahtevka in se presoja glede na tožnikove trditve.(3) Pravni interes je podan, če tožnik trdi, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če izkaže za verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena pravna korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti.

8. Revidentka je v tožbi navajala, da ji o pogodbi ni bilo ničesar znanega do zapuščinskega postopka in je bila prepričana, da je nepremičnina, ki je predmet pogodbe v solastniškem deležu do ¼, predmet dedovanja po pokojnem očetu.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, ki je prestalo pritožbeni preizkus: - pred Okrajnim sodiščem v Mariboru je tekel zapuščinski postopek (II D 2022/2009) po pokojnem očetu pravdnih strank, - v zapuščinskem postopku sta sodelovali pravdni stranki kot zakoniti dedinji, - v zapuščinskem postopku je bil izdan sklep o dedovanju 12. 9. 2013 (ki ob vložitvi tožbe 16. 1. 2014 še ni postal pravnomočen, je pa postal pravnomočen 19. 3. 2014, kar je pred prvim narokom za glavno obravnavo v tem postopku), - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju je ¼ solastni delež na nepremičnini ID ... k. o. ... (zdaj v zemljiško knjigo vpisan na toženko), ki ni spadal v obseg zapuščine po pokojnem očetu pravdnih strank, kar je bilo v sklepu v dedovanju izrecno izpostavljeno.

10. Glede na pravnomočno končan zapuščinski postopek lahko tožnica kot dedinja, ki je v njem sodelovala, uveljavlja svojo dedno pravico le v pravdi (220. člen Zakona o dedovanju; v nadaljevanju ZD). Taka pravica je strankam zapuščinskega postopka dana ob izpolnjenosti pogojev za obnovo postopka (224. člen ZD).

11. Na podlagi navedenih določb je sodna praksa vprašanja, na katere osebe in na katere pravice se nanaša določba o vezanosti na pravnomočen sklep o dedovanju, zavzela stališče, da smejo udeleženci zapuščinskega postopka vlagati tožbe, s katerimi uveljavljajo svojo lastninsko pravico na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem.(4) Revidentka navaja, da je toženka pogodbo predložila v zapuščinskem postopku na naroku 12. 9. 2013, sama pa jo je prejela šele 6. 12. 2013, torej po vloženi pritožbi na sklep o dedovanju. Svoj pravni interes za ugotovitveno sodbo pa utemeljuje prav z možnostjo, da bi posledično lahko dedovala tudi na delu nepremičnine (stanovanju), ki je pripadal pokojnemu očetu.

12. V obravnavanem primeru je tožnica sodelovala kot dedinja v zapuščinskem postopku, pravico do deleža pokojnika na stanovanju pa je v pravdnem postopku pričela uveljavljati še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 2022/2009 z dne 12. 9. 2013 izhaja, da je sodišče pogodbo o dosmrtnem preživljanju obravnavalo in povzelo, kar pomeni, da se je revidentka z njo lahko seznanila in bi lahko (morala) svoje, sedaj revizijske argumente, uveljavljati že v pritožbi zoper sklep o dedovanju. Ker tega ni storila, je odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe in potrditvi sklepa sodišča prve stopnje pravilna.

13. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožnice v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

(1) Galič, A.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga: str. 148 in naslednje.

(2) Odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 321/2010, II Ips 734/2009, II Ips 153/2013. (3) Primerjaj Galič v: Ude, Galič (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2006, str. 154-155. (4) Tako sklep VS RS II Ips 283/2000 z dne 28. 2. 2001. Prim. sodbo VS RS II Ips 495/2000 z dne 7. 6. 2001, ki se nanaša na uveljavljanje pravic iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in odločbe VS RS II Ips 23/2000 z dne 6. 7. 2000, II Ips 460/2000 z dne 24. 5. 2001 in II Ips 753/2006 z dne 12. 2. 2009, ki se nanašajo na uveljavljanje nujnega dednega deleža. Enaka je tudi sodna praksa višjih sodišč (VSK I Cp 602/2005, VSK Cp 178/2008, VSL I Cp 2238/2009, VSL II Cp 2536/2009). V posameznih zadevah je bilo zavzeto stališče o širšem obsegu vezanosti, tako da vezanost velja za dednopravne in lastninskopravne zahtevke v zvezi z zapustnikovim premoženjem, ki bi jih lahko uveljavljale osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (glej II Ips 878/94 z dne 10. 10. 1996 in VSK I Cp 272/2007).