Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je 23. 12. 2016 v toženkini trgovini v trgovskem centru Qlandia v Mariboru padla na mokri površini in se poškodovala. S tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da ji je toženka za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela v navedenem dogodku, dolžna plačati 5.500,00 EUR odškodnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je potem, ko je bilo z vmesno sodbo pravnomočno razsojeno, da je tožničin tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen, odločalo le še o višini odškodnine. Po izvedenem dokaznem postopku je presodilo, da je tožnica upravičena do plačila 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2017 dalje do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali je sodišče dolžno pri odločitvi o pravdnih stroških, v primerih kadar je bil temelj zahtevka ves čas sporen in se je sodišče z njim ukvarjalo pretežen del postopka in je bila o temelju izdana tudi vmesna sodba, upoštevati celoten uspeh pravdnih strank in sicer tako po temelju kot tudi po višini, ne pa zgolj uspeh po višini? - Ali sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo (154. in 155. člen ZPP) in odstopili od ustaljene sodne prakse ter s tem kršili načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, s tem ko sta pri odločitvi o uspehu pravdnih strank v postopku upoštevali zgolj uspeh po višini ne pa celoten uspeh in sicer tako po temelju kot tudi po višini, v primeru kadar je bil temelj zahtevka ves čas sporen in se je sodišče z njim ukvarjalo pretežen del postopka in je bila o temelju izdana tudi vmesna sodba? - Ali sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, odstopili od ustaljene sodne prakse in s tem kršili načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ko sta prisodili odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nelagodnosti ter nevšečnosti med zdravljenjem v višini 1.800,00 EUR oziroma 1,28 povprečnih plač v RS, ženski stari 48 let, ki je utrpela udarnino leve strani prsnega koša, udarnino levega komolca, zvin leve rame, pri čemer je zdravljenje trajalo 61 dni? - Ali predstavlja bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava (179. člen OZ) ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnica utrpela zgolj udarnino levega ramena, čeprav iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je tožnica v posledici obravnavanega škodnega dogodka utrpela zvin leve rame? - Ali odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nelagodnosti ter nevšečnosti med zdravljenjem v višini 1.800,00 EUR oziroma 1,28 povprečnih plač v RS, predstavlja pravično denarno odškodnino, satisfakcijo za nepremoženjsko škodo, ki jo je ženska stara 48 let utrpela v posledici obravnavanega škodnega dogodka, v katerem je utrpela udarnino leve strani prsnega koša, udarnino levega komolca, zvin leve rame, pri čemer je zdravljenje trajalo 61 dni? - Ali je predpogoj za prisojo denarne odškodnine iz naslova primarnega in sekundarnega strahu ugotovitev obstoja porušenja oškodovančevega duševnega ravnovesja? - Ali je predpogoj za prisojo denarne odškodnine iz naslova primarnega in sekundarnega strahu ugotovitev obstoja porušenja oškodovančevega duševnega ravnovesja tudi v primeru, ko izvedenec ugotovi obstoj, intenziteto in trajanje primarnega in sekundarnega strahu? - Ali je tožeča stranka pri zahtevku iz naslova pravične denarne odškodnine za pretrpljeni primarni in sekundarni strah, poleg zatrjevanja in dokazovanja obstoja, trajanja in intenzitete primarnega in sekundarnega strahu, dolžna kumulativno še zatrjevati in dokazati porušenost duševnega zdravja, ki je posledica obstoja primarnega in sekundarnega strahu? - Ali lahko sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz naslova pretrpljenega primarnega in sekundarnega strahu, kljub temu, da je izvedenec ugotovil obstoj, trajanje in intenziteto primarnega in sekundarnega strahu, z argumentacijo, da je oškodovanec dolžan zatrjevati in dokazati še porušenost duševnega zdravja? - Ali lahko obstoj porušenosti duševnega zdravja ocenjuje izvedenec travmatolog? - Ali sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, odstopili od ustaljene sodne prakse in s tem kršili načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek iz naslova primarnega in sekundarnega strahu, katerih obstoj, trajanje in intenziteto je ugotovil izvedenec medicinske stroke, z argumentacijo, da je tožnica dolžna še posebej zatrjevati in dokazati obstoj porušenosti duševnega zdravja? - Ali predstavlja bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava (179. člen OZ), ugotovitev nižjih sodišč, da je izvedenec ugotovil, da pri tožnici ni prišlo do porušenosti duševnega ravnovesja, čeprav iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je izvedenec zapisal, da strahova nista pustila posledic v duševnosti oškodovanke? - Ali sta nižji sodišči kršili tožničino pravico do izjave v postopku (22. člen Ustave RS) s tem, ko je sodišče prve stopnje ni opozorilo, da je dolžna podati navedbe in predlagati dokazne predloge v zvezi z obstojem porušenosti duševnega zdravja kot predpogoja za priznanje odškodnine iz naslova primarnega in sekundarnega strahu, Višje sodišče ob odločanju o pritožničini pritožbi te kršitve ni odpravilo (sodba presenečenja)? - Ali je sodišče kršilo načelo dispozitivnosti pravdnega postopka s tem, ko je mimo trditvene in dokazne podlage in brez soglasja tožnice, samo izvedencu postavilo vprašanje v zvezi z obstojem porušenosti duševnega zdravja kot predpogoja za priznanje odškodnine iz naslova primarnega in sekundarnega strahu, ne da bi pri tem izvedencu ali strankam pravdnega postopka pojasnilo, zakaj je to vprašanje pravno relevantno in da gre za predpogoj za priznanje odškodnine iz naslova primarnega in sekundarnega strahu?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).