Jedro

Če vprašanje, na katerega naj bi revizija odgovorila, ni jasno izpostavljeno, uveljavljani pogoj za njeno dovoljenost ni izpolnjen.

Samo navedba, da ima izpodbijana sodba za revidentko zelo hude posledice, za dovoljenost revizije ne zadošča.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju Agencija), št. 10.00-22/2013 z dne 21. 10. 2013 in zoper sklep in odločbo istega organa, št. 10.00-22/2013-2 z dne 27. 2. 2014. S prvim aktom (odločbo) je Agencija uvedla postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca tožnici, kot pooblaščeni ocenjevalki vrednosti podjetij. Z drugim aktom (sklep in odločba) pa je Agencija zavrnila tožničin predlog za izločitev tam navedene članice strokovnega sveta ter odločila, da se tožnici izreče pogojni odvzem dovoljenja s poskusno dobo dveh let. Ukrep je bil izrečen na podlagi ugotovitev, da je tožnica pri pripravi poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o insolventnosti dolžnika (146. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju) za podjetje A. , d. d., Ljubljana, kršila tam navedena pravila ocenjevanja, v posledici česar je poročilo v tam opisanih delih napačno in delno zavajajoče. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

3. Revizija je bila vročena v odgovor toženi stranki. Ta je v odgovoru predlagala njeno zavrženje oziroma zavrnitev in zahtevala povračilo stroškov odgovora.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Navedeno pomeni, da je ta pogoj izpolnjen le, če je v izpodbijanem aktu oziroma sodbi obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ta pa mora presegati z zakonom določeno vrednost. 7. V obravnavani zadevi se izpodbijani akt ne glasi na denarno vrednost, saj v tem aktu pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen.(1) Tega ne spremeni navedba vrednosti spornega premeta (pcto 37.000,00 EUR) v tožbi in reviziji.

8. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revidentka teh zahtev ni izpolnila. Iz njenih navedb, da gre za pomembno pravno vprašanje v dveh smereh, to je glede sodne prakse, ki krši temeljne človekove pravice, in glede prikrivanja strokovnjakov, v zvezi s tem pa morebitne kolizije interesov, ter da gre v tem kontekstu za pravna vprašanja neodvisnosti in nepristranosti postopka pred Agencijo, ki je izkazan v primeru zahteve za izločitev, ter navedbe, da Agencija prikriva osebe, ki so sodelovale pri strokovni pripravi izpodbijanih aktov, namreč ni razvidno, glede katerega pravnega vprašanja pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. To ni razvidno niti iz nadaljnjih navedb o kršitvi njenih temeljnih človekovih pravic, kršitvi 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ter napačni uporabi prekluzije, ki jih utemeljuje s tem, da naj bi v postopku sodeloval pooblaščeni ocenjevalec, katerega nepristranost oziroma morebitne kolizije interesov ni bilo mogoče ugotoviti, ker jih Agencija ni razkrila. Ker torej revidentka ni jasno izpostavila vprašanja, na katero naj bi revizija odgovorila, uveljavljani pogoj za njeno dovoljenost ni izkazan.

10. Revidentka tudi ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, to je, da ima izpodbijani akt zanjo zelo hude posledice. V zvezi s tem je namreč navedla le, da ima izpodbijana sodba, ki je potrdila izpodbijane akte, ki so izdani brez ustrezne strokovne podlage, zanjo zelo hude posledice. Ta navedba pa, glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidentke, za dovoljenost revizije ne zadošča. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 687/2007 z dne 17. 6. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010, X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010, X Ips 355/2011 z dne 23. 11. 2011, X Ips 455/2012 z dne 24. 4. 2013, X Ips 258/2014 z dne 28. 8. 2014, X Ips 227/2015 z dne 26. 8. 2015) bi namreč morala obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.

11. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

12. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka. Tožena stranka pa z navedbami v odgovoru na revizijo ni prispevala k odločitvi, zato tudi ona sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

(1) Enako npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in X Ips 301/2011.