Jedro

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima dvojno pravno naravo, saj sodišče hkrati izda plačilni nalog v smislu 431. člena ZPP in tudi dovoli izvršbo (tretji odstavek 44. člena ZIZ). Glede na to upnik šele s pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o izvršbi pridobi izvršilni naslov in se zato izvršba na podlagi verodostojne listine lahko začne opravljati šele po pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi.

Upnik pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pridobil ločitvene pravice, saj v zemljiški knjigi še ni prišlo do zaznambe izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek z dnem 5. 1. 2023 ustavilo.

2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil nad stečajnim dolžnikom dne 5. 1. 2023 pričet stečajni postopek. Prav tako je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da se v izvršbi na podlagi verodostojne listine oprava izvršbe začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Sodišče pa je spregledalo, da je sklep o izvršbi z dne 5. 12. 2022 postal pravnomočen pred pričetkom postopka stečaja nad dolžnikom. Sklep o izvršbi z dne 5. 12. 2022 je bil dolžniku vročen dne 22. 12. 2022. Slednje nesporno izhaja iz povratnice na sodnem pisanju. Vročevalec je obvestilo o prispelem sodnem pismu pustil v dolžnikovem hišnem predalčniku dne 7. 12. 2022. S tem je pričel teči 15-dnevni rok, v katerem lahko dolžnik sodno pisanje prevzame na pošti. Ker dolžnik v roku sodnega pisanja na pošti ni prevzel, mu je bilo pisanje dne 23. 12. 2022 puščeno v hišnem predalčniku. S potekom 15 dnevnega roka se je pošiljka štela za vročeno (t. i. fikcija vročitve). To pomeni, da se je sklep o izvršbi štel za vročenega dolžniku dne 22. 12. 2022, 8-dnevni ugovorni rok pa se je iztekel 30. 12. 2022. To pomeni, da je sklep o izvršbi z dne 5. 12. 2022 postal pravnomočen dne 31. 12. 2022. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi je upnik upravičen do zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah, ki jih je navedel v predlogu za izvršbo. Upnik izpostavlja, da so bili s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi izpolnjeni vsi pogoji za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, ki se po zakonu zaznamuje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Zakaj izvršilno sodišče o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni obvestilo zemljiške knjige, upniku ni poznano. Gotovo pa je, da upnik ne more vplivati na to, kdaj bo izvršilno sodišče o pravnomočnosti sklepa o izvršbi obvestilo zemljiško knjigo. Posledično je potrebno zaključiti, da je upnik s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi pridobil zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah, ki se bo v stečajnem postopku nad dolžnikom odrazila kot ločitvena pravica. Upnik višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na predlog upnika zoper dolžnika s sklepom o izvršbi z dne 5. 12. 2022 dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine. Z vpogledom na spletne strani AJPES je nato sodišče ugotovilo, da je bil nad dolžnikom dne 5. 1. 2023 začet stečajni postopek. Glede na to dejstvo se je sodišče prve stopnje pri odločitvi oprlo na 1. točko tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanjem (ZFPPIPP), po katerem se v primeru, če je bil po začetku postopka izvršbe ali zavarovanja nad dolžnikom začet stečajni postopek, pa upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka. Za obravnavano zadevo je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da do faze oprave izvršbe še ni prišlo, saj se pri postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine slednja začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Posledično upnik v tem postopku še ni pridobil ločitvene pravice in je zato sodišče ugotovilo, da je z dnem 5. 1. 2023 izpolnjen pogoj po citiranem 132. členu ZFPPIPP.

7. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima dvojno pravno naravo, saj sodišče hkrati izda plačilni nalog v smislu 431. člena ZPP in tudi dovoli izvršbo (tretji odstavek 44. člena ZIZ). Glede na to upnik šele s pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o izvršbi pridobi izvršilni naslov in se zato izvršba na podlagi verodostojne listine lahko začne opravljati šele po pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (peti in šesti odstavek 45. člena ZIZ).

8. Iz spisa izhaja, da je bila v obravnavani zadevi zoper dolžnika dovoljena izvršba na premičnine, denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na nepremičnine. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil izdan 5. 12. 2022, dne 5. 1. 2023 pa se je nad dolžnikom začel stečajni postopek. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, je v primeru, ko se po začetku izvršilnega postopka nad dolžnikom začne stečajni postopek, pravno pomembno dejstvo, v kateri fazi je v trenutku začetka stečaja postopek izvršbe, to je, ali je upnik pred pred začetkom stečajnega postopka že pridobil ločitveno pravico, ali ne (132. člen ZFPPIPP). Pritožba sicer pravilno navaja, da je v obravnavani zadevi glede na vročilnici v spisu sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 5. 12. 2022 že postal pravnomočen in izvršljiv. Dolžniku je bil namreč sklep o izvršbi s fikcijo vročitve vročen 22. 12. 2022, upniku pa 6. 12. 2022, kar pomeni, da je osemdnevni ugovorni oziroma pritožbeni rok potekel dne 30. 12. 2022. V navedenem roku ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo in je posledično sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv 31. 12. 2022. Vendar pa navedeno samo zase ni odočilno, bistveno je, da do začetka stečajnega postopka dne 5. 1. 2023 sklep o izvršbi še ni bil poslan izvrševalcem oziroma zemljiškoknjižnemu sodišču. Oprava izvršbe se torej še ni začela, kar pa pomeni, da upnik v zvezi s posameznimi izvršilnimi sredstvi še ni mogel pridobiti ločitvene pravice.

9. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev, oprta na določilo 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, pravilna. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je sicer mogoče razumeti, kot da se oprava izvršbe še ni začela zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi, za konkretni primer pa, kot utemeljeno opozarja upnik v pritožbi, ni mogoče ugotoviti, da sklep o izvršbi pred začetkom stečajnega postopka še ni postal pravnomočen. Vendar ta okoliščina ne spremeni dejstva, da se faza oprave izvršbe še ni začela, kar pa je bistveno.

10. Upnik v pritožbi še navaja, da so bili s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi izpolnjeni pogoji za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in da sam nima vpliva na to, kdaj bo izvršilno sodišče o pravnomočnosti sklepa o izvršbi obvestilo zemljiško knjigo. Tudi navedeno je res, a to v ničemer ne vpliva na dejstvo, da upnik pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pridobil ločitvene pravice, saj v zemljiški knjigi še ni prišlo do zaznambe izvršbe (prim. 170. člen ZIZ). S povzetimi pritožbenimi argumenti zato upnik ne more uspeti.

11. Po povedanem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Glede na neuspeh s pritožbo upnik krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).