12. 6. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alexandra von Thurn Taxisa, Ljubljana, in družbe Alexander von Thurn Taxis, k. d., Ljubljana, ki jo zastopa direktor Alexander von Thurn Taxis, na seji 12. junija 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmega odstavka 3. člena in prvega odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popr. in 10/08) ter prvega odstavka 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika vlagata pobudo kot ustanovitelja komanditne družbe THURN TAXIS & CO., k. d., Ljubljana (v nadaljevanju družba). Menita, da so sedmi odstavek 3. člena in prvi odstavek 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ter prvi odstavek 21. člena (glede besed "priporočeno s povratnico") Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) v neskladju z 2., z 8., s 14. in s 74. členom Ustave. Pobudnika navajata, da je prvi pobudnik v imenu že ustanovljene družbe, ki pa še ni bila vpisana v sodni register, po navadni pošti (in ne priporočeno s povratnico) oddal izjavi o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, ki nista bili uspešni. Zatrjujeta, da komanditna družba ni pravna oseba, temveč "personalna družba", ki ne nastane šele z vpisom v sodni register, ampak že s samo ustanovitvijo. Menita, da je ureditev, po kateri so vse gospodarske družbe (tudi komanditna družba) pravne osebe, v nasprotju z mednarodnim pravom (to je s pravom, ki velja v večini držav EU). Pobudnika tudi navajata, da v mednarodnem zasebnem pravu in v civilnem pravu večjih držav EU sprejem ponudbe velja tudi, če je oddan ustno. Prav tako tudi po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07 – ur. p. b. – OZ) sprejema ponudbe ni treba poslati priporočeno s povratnico. Zato menita, da je tak predpis, ki določa, da se mora sprejem ponudbe oddati priporočeno s povratnico, ne samo v nasprotju z mednarodnim pravom, ampak da je tudi neučinkovit in nelogičen ter da neutemeljeno posega v pravico do svobodne gospodarske pobude.

2.Pobudnika zatrjujeta, da je Ustavno sodišče s stališčem, na podlagi katerega se mora pravni položaj pobudnika izboljšati, prekoračilo zakonska pooblastila, ker naj zakon tega ne bi zahteval. Menita, da Ustavno sodišče pravni interes priznava le tistim, ki so mu "simpatični", kar pa je v nasprotju s 14. členom Ustave. Ne glede na to pa zatrjujeta, da bi se njun pravni položaj izboljšal, če bi bile izpodbijane zakonske določbe odpravljene ter bi bila gospodarska družba pravno priznana še pred vpisom v sodni register in bi bil sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča veljavno oddan tudi z navadno pošto.

3.Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

4.Pobudnika pravni interes utemeljujeta s splošno trditvijo, da bi bil v primeru odprave izpodbijanih določb njun pravni položaj izboljšan, ker bi bila družba lahko uspešna pri nakupih kmetijskih zemljišč. Vendar pa odprava zakonskih določb formalno ni možna, saj Ustavno sodišče lahko zakon, ki ni v skladu z Ustavo, samo v celoti ali delno razveljavi (43. člen ZUstS). Ker na pravna razmerja, o katerih je že pravnomočno odločeno, razveljavitev zakonske določbe ne učinkuje (44. člen ZUstS) in ker pobudnika nista izkazala, da bi imela odprt postopek, v katerem bi sodišče uporabilo izpodbijane določbe, se pravni položaj pobudnikov z morebitno ugoditvijo njuni pobudi ne bi izboljšal. Splošen in abstrakten interes pobudnikov, ki se z zakonsko ureditvijo ne strinjata, pa ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik