Pridobitev dolžnikovih osebnih podatkov

Datum

31.07.2023

Številka

07121-1/2023/1002

Kategorije

Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pridobitve dolžnikovih podatkov od podjetja za namen nadaljevanja izvršilnega postopka.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upravljavci smejo vlagatelju zahteve osebne podatke drugega posameznika posredovati le, če ima za to pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe. To velja tudi pri pridobivanju osebnih podatkov dolžnika s strani upnika za namene izvršilnega postopka.

Postopek posredovanja podatkov ureja ZVOP-2 v 41. členu.

Obrazložitev

Kot izhaja iz prilog, ki ste jih posredovali IP, ste vložili predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, sodišče pa je izdalo sklep, da dopolnite ta predlog z opredelitvijo dolžnika tako, da navedete njegovo osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek. Zato ste želeli od podjetja pridobiti podatek o rojstnem datumu. Ker pa z njim ne razpolagajo, ste jih prosili za telefonsko število, da bi na tej podlagi relevantne dolžnikove podatke pridobili od operaterja. Posredovanje so zavrnili s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da vam upravljavci (podjetja, operaterji, državni organi in podobno) osebnih podatkov drugega posameznika ne smejo posredovati, če za to ni ustrezne pravne podlage. Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se osebni podatki lahko namreč obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe (privolitev, izvajanje pogodbe, zakonska obveznost, zakoniti interesi itn.). Več o pravnih podlagah si lahko preberete na: https://upravljavec.si/kako-uporabljate-te-podatke/kratko-o-pravnih-podlagah/.

Dolžnost posredovanja podatkov v okviru izvršilnega postopka ureja 4. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ). Skladno s šestim odstavkom tega člena je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Glede na to, da verodostojna listina ni izvršilni naslov, temveč bi to predstavljal šele pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine, s katerim očitno ne razpolagate, na tej pravni podlagi od upravljavcev najverjetneje ne boste prejeli nobenih dolžnikovih podatkov. Pridobitev sklepa o dovolitvi izvršbe pa je mogoča le, če lahko upnik že v zahtevi ustrezno identificira dolžnika, kar je zgolj na podlagi osebnega imena v določenih primerih težko neizvedljivo.

IP ob tem izpostavlja tretji odstavek 41. člena ZIZ, ki določa, da če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena tega zakona, mu ga v predlogu za izvršbo ni treba navesti, če sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena tega zakona, ki so v predlogu za izvršbo. Glede na navedeno sodišče v vaši zadevi dolžnika očitno ni moglo nedvoumno identificirati. Za to je lahko več razlogov, na primer da dolžnik z navedenim osebnim imenom sploh ne obstaja, da obstaja več oseb z istim imenom in podobno. Sodišče mora namreč v prvi fazi brez dvoma ugotoviti, zoper katerega dolžnika bi vodilo izvršilni postopek.

Za vaš primer delno uporabna pravna podlaga bi bil lahko tudi četrti odstavek 39. člena ZVOP-2, ki določa, da upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

Načeloma bi bila za pridobitev določenih dolžnikovih podatkov od osebe zasebnega sektorja lahko pravna podlaga podana tudi v točki f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi upravljavca ali tretje osebe, ki ne prevladajo nad interesi in pravicami posameznika), kar pa je odvisno od vseh okoliščin konkretnega primera in izvedenega testa tehtanja. Tega IP v mnenju ne more presojati.

ZVOP-2 v 41. členu ureja postopkovna pravila pri pridobivanju osebnih podatkov od upravljavcev osebnih podatkov, če podatke zahtevajo zunanji uporabniki na različnih področnih pravnih podlagah. V četrtem odstavku tega člena je določeno, da če je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ (tj. IP). Kadar ta zavrne zahtevo ali kadar na prvi stopnji odloča nadzorni organ sam, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka