Jedro

Upnik je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložil v odprtem roku za pritožbo zoper sklep o ustavitvi, ko je procesna dejanja v postopku še lahko opravljal, saj odločitev o ustavitvi izvršbe še ni bila pravnomočna in je ta pravočasen.

Določba sedmega odstavka 141. člena ZIZ upniku omogoča, da doseže nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom in ne posega v določilo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, po katerem lahko upnik vse do konca postopka predlaga nadaljevanje izvršbe z novim (drugim) izvršilnim sredstvom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, zavrglo kot prepozen. Iz razlogov izhaja, da je tekla izvršba z rubežem denarnih sredstev dolžnika na računih pri organizacijah za plačilni promet, ki je bila s sklepom z dne 21. 12. 2010 ustavljena, s čimer je bil izvršilni postopek končan. Upnik do izdaje sklepa o ustavitvi izvršbe, ki mu je bil vročen 27. 12. 2010 ni predlagal izvršbe z drugimi sredstvi, zato je to možnost zamudil in je predlog z dne 30. 12. 2010 prepozen. Iz razlogov nadalje izhaja še, da se s tem odstopa od dosedanje sodne prakse, ki je dopuščala spremembo sredstva izvršbe do pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe, s čimer je bil presežen okvir procesnih pravil, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo tudi v izvršbi, pri čemer se sodišče prve stopnje sklicuje na drugi odstavek 320. člena ZPP. Meni, da za nadaljevanje te prakse po zadnji noveli ZIZ-H ni več razumnih razlogov, ker novela le v enem primeru uveljavlja odstop od civilno procesnih pravil o končanju postopka in sicer v primeru, ki ga ureja sedmi odstavek 141. člena ZIZ-H, ko je upniku izjemoma dana možnost, da v 15 dneh po vročitvi sklepa o ustavitvi izvršbe doseže njegovo razveljavitev in nadaljevanje izvršbe.

2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložil upnik. Meni, da ne gre enačiti ustavitve izvršbe s koncem izvršilnega postopka in ker določba tretjega odstavka 34. člena ZIZ določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev, izvršbo še z drugimi sredstvi, bi moralo naslovno sodišče šteti njegovo vlogo za nadaljevanje izvršbe z dne 30. 12. 2010 za pravočasno. Sklicuje se na stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu II Spg 1212/2001 z dne 30. 1. 2002, Višjega sodišča v Celju v sklepu I Ip 525/2009, Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 4393/2007 in Višjega sodišča v Kopru opr. št. Ip 257/2008. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in spremeni tako, da predlogu upnika ugodi in dolžniku naloži, da upniku povrne vse stroške izvršilnega postopka, podrejeno pa pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžniku pa naloži povrnitev upnikovih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ).

5. Po določbi tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

6. Iz razlogov sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje šteje, da je izvršilni postopek končan že z izdajo sklepa o ustavitvi. Tako materialno pravno stališče je napačno. Izvršilni postopek se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Upnik je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložil 30. 12. 2010, v odprtem roku za pritožbo zoper sklep o ustavitvi z dne 21. 12. 2010, ko je procesna dejanja v postopku še lahko opravljal, saj odločitev o ustavitvi izvršbe še ni bila pravnomočna (sklep o ustavitvi izvršbe na račune pri OPP z dne 21. 12. 2010 je postal pravnomočen dne 5. 1. 2011). Zato je glede na določbo tretjega 34. člena ZIZ predlog upnika pravočasen in sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za njegovo zavrnitev. S tem dejanjem je upnik kljub (kasneje) pravnomočni ustavitvi izvršbe na račune dolžnika, pravočasno preprečil tudi končanje izvršilnega postopka.

7. Sedmi odstavek 141. člena ZIZ, kakršen velja od uveljavitve ZIZ-H (13.07.2010) določa, da lahko upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva, in v tem primeru sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novi organizaciji za plačilni promet. Ta določba za opisani primer uveljavlja specialno ureditev v razmerju do 320. člena ZPP, po katerem je sodišče vezano na svojo odločbo, ko je ta razglašena, če ni bila razglašena, pa ko je odpravljena (prvi odstavek 320. člena ZPP), kar pomeni, da je ne sme spreminjati, nasproti strankam pa ima učinek od dneva, ko jim je vročena (drugi odstavek 320. člena ZPP). Sodišču prve stopnje omogoča, da brez pravnega sredstva svojo odločbo razveljavi. Določba torej ureja drugačno situacijo, ki upniku omogoča, da doseže nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom in ne posega v določilo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, po katerem lahko upnik vse do konca postopka predlaga nadaljevanje izvršbe z novim (drugim) izvršilnim sredstvom. Ta določba po presoji sodišča druge stopnje le še razširja možnosti upnika, da kljub ustavitvi z določenim izvršilnim sredstvom doseže nadaljevanje izvršilnega postopka in jih ne oži, zato razumnega razloga za odstop od dosedanje prakse ne daje.

8. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo tretji odstavek 34. člena ZIZ in posledično o upnikovem predlogu vsebinsko ni odločalo, je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.