Jedro

Sklep o disciplinski odgovornosti oziroma izrečenem disciplinskem ukrepu javnemu uslužbencu ni izvršilni naslov za sodno izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika ugodi tako, da se izvršba ustavi, sklep o izvršbi se razveljavi, predlog za izvršbo zavrne, opravljena izvršilna dejanja pa se razveljavijo (I. točka izreka sklepa), da je upnik dolžan dolžniku povrniti 120,00 EUR stroškov ugovornega postopka, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v presežku pa se stroškovni predlog dolžnika zavrne (II. točka izreka sklepa) in da upnik nosi svoje stroške odgovora na ugovor (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. točko, naložitveni del II. točke in III. točko izreka sklepa se po Državnem odvetništvu Republike Slovenije pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je bil dolžniku sklep z dne 8. 7. 2020 izdan na podlagi določil Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), ki v četrtem odstavku 128. člena določa, da izvršitev disciplinskega ukrepa za disciplinske kršitve zastara v dveh mesecih od dneva dokončnosti sklepa. Sklicuje se na sodbo VDSS Pdp 1541/2014, iz katere izhaja, da delodajalec denarne kazni delavcu ne sme odtegniti od plače brez njegovega soglasja, izvršitev sklepa pa lahko upnica doseže v sodnem izvršilnem postopku. Dolžnik je podpis soglasja za izvršitev denarne kazni z bremenitvijo plače odklonil. Sodna praksa, kot jo sodišče prve stopnje povzema iz sklepa VSL II Ip 4416/2014, se je kasneje spremenila, kot izhaja iz sklepa I Ip 988/2017. Izvršilni naslov je kvalificirana javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena, to pa omogoča lastnost izvršljivosti te listine. Med strankama ni sporno, da je sklep o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni z dne 8. 7. 2020 izvršljiv. Sklicuje se na sodbo VDSS Pdp 1541/2014, iz katere izhaja, da je dokončen sklep o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo glede določila četrtega odstavka 128. člena ZJU in je zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj bi izvršitev denarne kazni sicer zastarala. Upnica meni, da bi bilo treba uporabiti ne le jezikovno razlago, temveč bi ji bilo treba nuditi pravno varstvo v sodnem izvršilnem postopku. Sodišče tudi ni v ničemer pojasnilo, kako bi bilo pa sicer mogoče izvršiti dokončni in izvršljivi sklep. Zoper sklep je dolžnik vložil tudi tožbo, ne glede na izid katere bi upnica zamudila rok za izvršitev disciplinskega ukrepa. Glede zneska dolžnikove obveznosti pa upnica ponovno pojasnjuje, da znesek 328,77 EUR predstavlja 20% od dolžnikove bruto plače. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je odgovoril na pritožbo, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi dokončnega in izvršljivega sklepa o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni RS, MNZ, Policija, št. 000/2020 (001) z dne 8. 7. 2020, ki ga je označila kot izvršilni naslov. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik uveljavljal, da citirana odločba ne predstavlja izvršilnega naslova, navedenemu ugovoru pa je sodišče prve stopnje ugodilo z obrazložitvijo, da ZJU ne določa, da je sklep o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni izvršilni naslov, niti tega ne določa drug zakon, ki se uporablja za javne uslužbence, upnica pa tega tudi ne prereka. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) sicer v tretjem odstavku 172. členu določa, da je sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo. Ta določba se v konkretnem primeru ne more uporabiti, kar priznava tudi upnik, saj je dolžnik javni uslužbenec in se zanj uporabljajo določila ZJU in ne ZDR. Čeprav je sklep o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni z dne 8. 7. 2020 izvršljiv, s tem še ni izvršilni naslov, ker mu te lastnosti ne podeljuje izrecno zakonsko določilo, te lastnosti pa mu tudi ne more podeliti sodba, na katero se sklicuje upnica. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da je podan ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ter ugovoru ugodilo, navedena odločitev in razlogi zanjo pa so pravilni.

7. Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pri čemer navedena določba kot izvršilne naslove opredeljuje izvršljivo sodno odločbo ali sodno poravnavo, izvršljiv notarski zapis ali drugo izvršljivo odločbo ali listino, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

8. ZJU v prvem delu (1. do 21. člen) ureja nekatera skupna načela in druga skupna vprašanja celotnega sistem javnih uslužbencev, njegov drugi del (od 22. člena dalje) pa celovito ureja sistem javnih uslužbencih samo v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Institut disciplinske odgovornosti je urejen v drugem delu ZJU ter se te določbe uporabljajo za uslužbence v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Za ugotavljanje disciplinske odgovornosti drugih javnih uslužbencev, zlasti uslužbencev v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in drugih osebah javnega prava, pa se uporabljajo določbe ZDR.1 Iz predloženega sklepa o disciplinski odgovornosti in disciplinskem ukrepu izhaja, da je bil ta izdan na podlagi (petega odstavka) 129. člena ZJU, da se za dolžnika uporablja le ZJU, pa med strankama v postopku niti ni spora (primerjaj tudi sodbo VDSS Pdp 56/2021).

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti ZJU niti kak drug zakon ne določata, da je sklep o disciplinski odgovornosti oziroma izrečenem disciplinskem ukrepu javnemu uslužbencu iz prve prej omenjene skupine izvršilni naslov. Šesti odstavek 129. člena ZJU določa le, da disciplinske ukrepe izvršuje predstojnik. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo (s sklicevanjem na sklep VSL II Ip 4416/2014), da je zadeva primerljiva zadevam, ko obstajajo izvršljive odločbe disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije, ki jim večinska sodna praksa odreka lastnost izvršilnega naslova (primerjaj sklep I Ip 1046/2017 in z njim v zvezi odločbo Ustavnega sodišča RS Up-731/16-25 in Up-742/17-21 z dne 14. 3. 2019) iz razloga, ker bi morala biti v skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo v zakonu izrecno določena. Enako velja tudi za sklepe o disciplinskih ukrepih po ZJU.

10. To, da bi izvršitev denarne kazni, če ni možna sodna izvršba, sicer zastarala, ne more vzpostaviti kvalitete izvršilnega naslova sklepa z dne 8. 7. 2020, ne glede na to, da je ta po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku sicer izvršljiv, in ne glede na to, da dolžnik ni soglašal z odtegnitvijo dolžnega zneska od plače. Ker med vprašanjem, ali upnica razpolaga z izvršilnim naslovom za sodno izvršbo, in vprašanjem zastaranja upničine terjatve, ni povezave, sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ni opustilo navedbe razlogov o kakem odločilnem dejstvu, niti ne gre za zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

11. Prav tako sodba VDSS Pdp 1541/2014, ki ni niti formalni pravni vir niti ne predstavlja usklajene sodne prakse, ne more namesto zakona urejati zakonske materije oziroma vzpostaviti pravila z zakonsko veljavo. Sodišče upnici ne more nakloniti sodnega varstva v izvršilnem postopku, ki ji ga ni naklonil zakonodajalec. Prav tako ni niti naloga sodišča prve stopnje niti naloga višjega sodišča, da se opredeli, kako naj upnica doseže izpolnitev terjatve. Na navedeno vprašanje lahko odgovori le zakonodajalec.

12. Pritožba po povedanem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Brigita Rajšter Vranović, Disciplinska odgovornost po Zakonu o javnih uslužbencih, Pravna praksa, letnik 2009, št. 36, str. 11.