Jedro

Ugotovitev o kršitvi 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je odvisna od odgovora na vprašanje, kateri dogodek je oškodovanka 29.12.2004 prijavila oziroma pregon katerega kaznivega dejanja je tega dne terjala.

Izrek

Pritožba pomočnice okrožnega državnega tožilca se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 10.11.2005 na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in drugega odstavka 277. člena istega zakona zavrglo obtožni predlog pomočnice okrožnega državnega tožilca, s katerim je ta obd. očitala storitev kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika (KZ). Odločitev je bila izdana s sklepom opr. št..

Zoper sklep se je pomočnica okrožnega državnega tožilca pritožila, uveljavljajoč bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev.

Pritožba ni utemeljena.

Ugotovitev o kršitvi 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je odvisna od odgovora na vprašanje, kateri dogodek je oškodovanka 29.12.2004 prijavila oziroma pregon katerega kaznivega dejanja je tega dne terjala. Kot je to pritožnica iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon pravilno povzela je oškodovanka navedenega dne podala predlog za pregon kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku

145. člena KZ, ki bi ga naj obdolženi storil v maju

2004. Četudi časovno bližje se v opisu predloga isto kaznivo dejanje, ki bi ga naj isti obdolženec storil

13.12.2004 v nobenem smislu ne omenja, medtem ko vsebina obvestil govori, da so bila ta zbirana v smeri kaznivega dejanja, ki bi naj bilo storjeno v maju 2004 in ne v decembru istega leta. Mimogrede, upoštevaje prvi odstavek 52. člena ZKP se takšno ravnanje izkaže za odvečno.

Res je sicer, da iz kazenske ovadbe št. z dne izhaja, da naj bi .... v "maju 2004, nato pa tudi v decembru 2004 večkrat grozil z besedami, da jo bo ubil, da ji bo naredil luknjo v glavi, svoji bivši ženi, zaradi česar se ta počuti resno ogroženo in se boji za svoje življenje, kakor tudi za življenje svojih bližnjih" in še "da je v decembru postal agresiven in ji ob priliki kršitve JRM dne 13.12.2004 ponovno grozil, da jo bo ustrelil", vendar je treba opozoriti, da citirani zapis v zvezi z decembrskimi dogodki preprosto nima podlage v vsebini uradnega zaznamka o sprejemu ustne ovadbe (oziroma predloga za pregon) z dne 29.12.2004, ki je bil navedeni kazenski ovadbi priložen. To pomeni, da je procesna predpostavka za pregon kaznivega dejanja, ki bi naj bilo storjeno v decembru 2004 že ob sestavi navedene kazenske ovadbe izostala in bržkone od tod "pribava" dopolnitve kazenske ovadbe s predlogom za pregon z dne

10.3.2005. Toda iz zapisnika o sprejemu predloga izhaja, da je oškodovanka ta predlog podala za pregon kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ki ga je prijavila na PP dne

29.12.2005, se pravi za pregon kaznivega dejanja, ki bi naj bilo storjeno v maju 2004. Trditev, da se je zadnji predlog smiselno nanašal na kaznivo dejanje, ki bi ga naj obdolženi storil 13.12.2004 nima opore v njegovi vsebini in kot takšna ne dovoljuje ugotovitve, da je bil podan potrebni predlog za pregon tega kaznivega dejanja ter da je potem takem bila tudi terjana procesna predpostavka izpolnjena.

Pritožbeno sodišče ne more nasprotovati pritožničinem stališču, po katerem v prvem odstavku 53. člena ZKP ni določena vsebina predloga za pregon kaznivega dejanja, vendar pa še to ne pomeni, da predlagatelju oziroma tistemu, ki predlog sprejema ni treba ravnati po drugem odstavku 76. člena ZKP. Če je oškodovanka 29.12.2004 resnično podala predlog za pregon tudi za kaznivo dejanje, ki je v predlogu ostalo neopisano, potem bi izostali opis dejanja moral biti podan (nadomeščen) v predlogu za pregon z dne 10.3.2005. Ker to v obravnavanem primeru ni bilo storjeno je treba skupaj s sodiščem prve stopnje ugotoviti, da je bil 29.12.2004 in

10.3.2005 podan samo predlog za pregon kaznivega dejanja, ki bi ga naj obdolženi storil v maju 2004 oziroma, da predlog za pregon kaznivega dejanja, ki bi ga naj isti storil v decembru 2004 ni bil podan in zato tudi o kršitvi 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni mogoče govoriti.

Zgoraj so razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče moralo uporabiti četrti odstavek 402. člena ZKP ter o pritožbi pomočnice okrožnega državnega tožilca odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.