Jedro

V postopku za zvišanje odstotka invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja mora invalid dokazati, da je verjetno nastala sprememba na organizmu, ki vpliva na njegove pravice, določene z dokončno odločbo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29. 9. 2004, s katero je tožena stranka zavrgla zahtevo tožeče stranke za zvišanje odstotka invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in se sklicuje na določbe Zakona o vojnih invalidih – ZVojI (Ur. l. RS, št. 63/95, 62/96 – sklep US, 2/97 – odločba US, 19/97, 21/97 in 75/97) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred izdajo odločbe. Po presoji sodišča je tožena stranka glede na izvid in mnenje zdravniške komisije pravilno ugotovila, da tožeča stranka ni verjetno izkazala, da je nastala sprememba na organizmu, kot to določa 107. člen Zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (v nadaljevanju ZTPVI). Zdravniška komisija je glede na drugačno mnenje zdravnika specialista svoje odločitve ustrezno in dovolj natančno obrazložila.

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V celoti se sklicuje na tožbene navedbe, poleg tega pa še dodaja, da zdravniška komisija v svojem izvidu in mnenju ni upoštevala mnenja specialista ortopeda, zaradi česar je podano nasprotje med razlogi napadene sodbe in listinami v spisu. Meni, da že samo mnenje ortopeda verjetno izkazuje nastanek spremembe, ki vpliva na njegove pravice. V dopolnitvi pritožbe navaja, da bi ga morala zdravniška komisija osebno pregledati in zaslišati, v nadaljevanju pa opisuje vidne spremembe na levi roki, ki jih komisija še ni pregledala.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

K 1. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po določbah ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Izpodbijana sodba je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil opravljen tudi sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi, glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno. V poglavju XXVII. Prehodne in končne določbe je v 129. členu ZVojI med drugim določeno, da o zahtevah za priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne, vloženih pred uveljavitvijo tega zakona (to je pred 1. 1. 1996), odloči upravna enota po predpisih, ki so veljali oziroma so se uporabljali do uveljavitve tega zakona. Ker je v obravnavani zadevi tožnik kot civilni invalid vojne (priznan mu je bil status civilnega invalida vojne, pravica do vojaške invalidnine pete skupine ter pravica do dodatka za posebno invalidnost) vložil zahtevek za zvišanje odstotka invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pred uveljavitvijo ZVojI, sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno uporabila določbe Zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev - ZTPVI (Ur. l. SFRJ, št. 68/81, 41/83, 75/85, 44/89, 27/89, 20/90 in 42/90) in Zakona o civilnih invalidih vojne – ZCI (Ur. l. RS, št. 56/92).

9. Po prvem odstavku 109. člena ZTPVI lahko invalid vloži zahtevo za ugotavljanje novega odstotka invalidnosti, če nastanejo spremembe na organizmu, ki vplivajo na njegove pravice, določene z dokončno odločbo, v 2 letih od izdaje dokončne odločbe. Po četrtem odstavku 109. člena mora invalid dokazati, da je verjetno nastala sprememba, ki vpliva na njegovo pravico. Po petem odstavku tega člena se šteje, da je dokazano kot verjetno, da je nastala sprememba po četrtem odstavku tega člena, če vojaški invalid o tem predloži mnenje zdravnika specialista in če posebna zdravniška komisija, sestavljena iz treh zdravnikov specialistov, na podlagi tega mnenja in druge medicinske dokumentacije poda mnenje, da je verjetno nastala sprememba iz prvega odstavka tega člena.

10. Iz izvida in mnenja zdravniške komisije prve stopnje z dne 7. 6. 2004 (sestavljene iz treh zdravnikov specialistov), izhaja v obravnavani zadevi odločilna dejanska ugotovitev (ki je potrdila vse dotedanje ugotovitve zdravniških komisij), da ni verjetno, da je nastala okvara organizma, ki vpliva na že ugotovljen odstotek invalidnosti, saj se stanje leve roke in desne roke po poškodbi ni spremenilo. Zdravniška komisija je med drugim tudi ugotovila, da spremembe na hrbtenici, ki naj bi bile po mnenju specialista ortopeda posledica večjega obremenjevanja desnice, niso nikjer objektivizirane z drugimi preiskavami, poleg tega pa so take spremembe pri večini populacije posledica starostnih sprememb. Glede na takšne dejanske ugotovitve, na katere je Vrhovno sodišče vezano (85. člen ZUS-1), je pravilen zaključek tožene stranke in sodišča prve stopnje, da tožnik spremembe na organizmu, ki vpliva na njegove pravice, določene z dokončno odločbo, ni dokazal kot verjetne. Ker tako ni bil izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 109. člena ZTVPI, je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo odločitvi tožene stranke, ki je na podlagi šestega odstavka 109. člena ZTVPI zavrgla tožnikovo zahtevo. Odločitev sodišča prve stopnje je bila tako materialnopravno pravilna.

11. Revizijski ugovor, da „zdravniška komisija ni upoštevala mnenja specialista ortopeda, zaradi česar naj bi bilo podano nasprotje med razlogi odločbe tožene stranke in sodbe sodišča prve stopnje ter listinami v spisu,“ je neutemeljen. Vrhovno sodišče se glede navedb revidenta, ki se nanašajo na ugotovitev dejanskega stanja (nasprotovanje zgoraj navedenim ugotovitvam zdravniške komisije) ne opredeljuje, saj izpodbijanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1; enako je po ZUS veljalo za pritožbo, če sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja. Tak je tudi ta primer).

12. Revizijski ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ki ga smiselno uveljavlja revident, pa ni utemeljen. Takšna kršitev je namreč podana (med drugim) v primeru, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1; vsebinsko enako določbo je vseboval ZUS v tretjem odstavku 72. člena). Takšnega nasprotja pa v razlogih sodbe sodišča prve stopnje ni.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1. K točki 2. izreka:

14. Ker tožnik z revizijo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.