Jedro

Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po ZPol v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa pogojev iz 27. in 29. člena ZPIZ-2. Zato je potrebno njegov zahtevek za izplačilo 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine zavrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca z dne 29. 9. 2016 in 23. 4. 2016 ter da se tožniku prizna pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 15. 4. 2016 do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom ter da je toženec v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe dolžan izdati odločbo o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojnine ter sklenilo, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka.

Ugotovilo je, da tožnik, ki je do dneva vložitve zahteve dopolnil starost 52 let in 4 mesece ter pokojninsko dobo brez dokupa 38 let, 5 mesecev in 22 dni, pogojev za starostno pokojnino in za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine ne izpolnjuje. Za priznanje pravic iz 39.a člena ZPIZ-2 bi moral izpolniti pogoje za starostno pokojnino, to je pa znižana starost 55 let in 2 meseca za čas benifikacije ter pokojninsko dobo 40 let brez dokupa.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. Meni, da sodišče napačno tolmači ZPIZ-2. Pri tem se sklicuje na odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-246/13, ko je le-to presojalo skladnost Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z Ustavo ter na odločitev Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-307/11, kjer je bilo obravnavano vprašanje upravičenega pričakovanja. Pritožba stoji na stališču, da tudi če zahtevek še ni vložen ima pa dovolj trdno podlago v nacionalnem pravu je potrebno upoštevati "upravičeno pričakovanje". Da ima njegov zahtevek do toženca podlago v nacionalnem pravu dokazuje sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 24/2017, ko je sodelavcu, ki je izpolnjeval enake pogoje kot pritožnik v letu 2015, priznalo pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine. Meni, da je njegov zahtevek, ob upoštevanju pravilne razlage zakona ob upoštevanju stališč iz citiranih odločb Ustavnega sodišča RS, utemeljen. Pritožba nadalje meni, da je ZPIZ-2B protiustaven, saj je vsebinska obsežnost sprememba zakona sprejeta na hitro in to po skrajšanem postopku. Zakon je bil objavljen 24. decembra 2015 in začel veljati s 1. 1. 2016, kar pomeni, da je upravičencem kot je on, dal na razpolago le nekaj dni med božičnimi in novoletnimi prazniki, da podajo vlogo na zavod za izplačevanje 20 % starostne pokojnine. Tako ni imel možnosti, da bi bilo spoštovano načelo enakosti pred zakonom. Predlaga, da pritožbeno sodišče v skladu s 156. členom Ustave RS postopek prekine in vloži zahtevo za oceno ustavnosti ZPIZ-2B. Meni, da ima v skladu s 399. členom ZPIZ-2 pridobljeno pravico do starostne pokojnine in se lahko kadarkoli upokoji, saj bi v nasprotnem prišlo do kršitve načela zaupanja v pravo, pravno varnost in druga načela pravne države, ki izvirajo iz 2. člena Ustave RS. V nadaljevanju pritožnik ponavlja dejstva iz tožbe in navedbe, ki jih je podal pred sodiščem prve stopnje ter svojo materialnopravna naziranja glede materialnih predpisov ter meni, da ima že od 11. 10. 2015 dalje priznano pravico do plačila 20 % starostne pokojnine, saj je takrat izpolnjeval minimalno starost, ki je v letu 2015 za zavarovance znašala 51 let in 9 mesecev. Meni, da je materialnopravno zmotno stališče, da v kolikor izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, da nima pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine. Ne strinja se s tem, da bi bil Zakon o policiji specialen zakon glede na določbe ZPIZ-2 in meni, da je bil tretji odstavek 38. člena ZPIZ-2 napačno uporabljen, saj ZPIZ-2 ne priznava dodatka samo zavarovancem, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, temveč to priznava bistveno širše. Toženi stranki očita, da ga je zavajala z dopisom z dne 16. 4. 2015, kjer je navedla, da je pogoje za starostno pokojnino dopolnil 11. 10. 2015. Je pa tožena stranka na vse zahtevke policistov odgovarjala negativno in tako tožnika zavedla, da ni takoj po 11. 10. 2015 vložil zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine. Zahtevo je podal 15. 4. 2016, ko je dobil informacijo, da je Delovno in socialno sodišče na prvi stopnji priznalo zahtevek kolega policista.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 29. 9. 2016, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote zavoda št. zadeve ... z dne 23. 4. 2016. S citirano odločbo je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine.

6. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožnik dne 15. 4. 2016 vložil zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine. Do dneva uveljavitve pravice je dopolnil starost 52 let in 4 mesece ter pokojninsko dobo brez dokupa 38 let od katere 4 leta, 2 meseca in 25 dni, dopolnjenih od 1. 7. 1982 do 19. 9. 1982, od 10. 9. 1984 do 5. 3. 1989 in od 5. 12. 1990 do 4. 12. 1998, predstavlja zavarovalna doba s povečanjem, ter da je bil ob vložitvi zahteve v delovnem razmerju pri A., s statusom pooblaščene uradne osebe.

7. Sodišče prve stopnje pravilno opredeli na kaj se nanaša spor med strankama. Sporno je, ali tožnik s tem, da izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino z upoštevanjem Zakona o policiji (ZPol, Ur. l. RS, št. 9/98 s sprem.), izpolnjuje tudi pogoje za priznanje pravice do izplačila 20 % pokojnine po 39.a členu ZPIZ-2. 8. Pogoje za starostno in predčasno pokojnino določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s sprem.) v 27. členu. Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe (prvi odstavek). Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V letu 2016 je bila starost 60 let v skladu s petim odstavkom 27. člena ZPIZ-2 za moške znižana še na 59 let in 4 mesece ob 40 letih pokojninske dobe brez dokupa.

9. Navedenih pogojev tožnik ne izpolnjuje. Tožniku se starostna meja 59 let in 4 mesece lahko zniža zaradi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem in sicer za 4 leta in 2 meseca, kar pomeni starost 55 let in 2 meseca, tožnik pa je do dneva vložitve zahteve dopolnil starost 52 let in 4 mesece ter pokojninsko dobo brez dokupa 38 let, 5 mesecev in 22 dni. Za priznanje pravic iz 39.a člena ZPIZ-2 bi moral izpolniti pogoje za starostno pokojnino, to pa je znižana starost 55 let in 2 meseca ter pokojninsko dobo 40 let brez dokupa.

10. Tožnik izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne dobe iz določbe 399. člena ZPIZ-2 v povezavi s 87. členom ZPol, ob predpostavki, da je na ta dan izpolnil tudi pogoje statusa pooblaščene uradne osebe, ter da tak status traja najmanj 15 let. Pritožbeno sodišče šteje, da tožnik izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2, upoštevajoč poseben predpis, to je ZPol. 11. O materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče v zadevi opr. št. Psp 28/2017, Psp 82/2017 itd. Štelo je, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanje pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev po drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena. Navedena stališča veljajo tudi v predmetni zadevi.

12. O navedenem materialnopravnem vprašanju je bilo odločeno tudi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 138/2017 z dne 20. 6. 2017 (pa tudi v nadaljnjih odločitvah). Iz predmetne zadeve izhaja, da je zakonodajalec v 39.a členu z novelo ZPIZ-2B, ki je začela veljati s 1. 1. 2016, drugače določil pogoje za pravico do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine, kot so veljali pred tem. Izplačilo je izrecno vezano na izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, teh pa tožnik ni izpolnjeval brez uporabe določbe ZPol. Pravica do 20 % izplačila je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnem in ne posebnem predpisu, kar je razvidno tudi iz obrazložitve predloga 7. člena ZPIZ-2B v Poročevalcu z dne 18. 11. 2015. V obrazložitvi 7. člena ZPIZ-2B je posebej poudarjeno, da pravica do izplačila 20 % predčasne starostne pokojnine ne bodo mogli uveljaviti posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za pokojnino po posebnih predpisih, kot tudi ne posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.

13. Navedeno pravno stališče velja tudi v tem primeru. Tožnik, kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po ZPol v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa pogojev iz 27. in 29. člena ZPIZ-2. Zato je potrebno njegov zahtevek za izplačilo 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine zavrniti.

14. Glede pritožbenih navedb o kršitvi EKČP in 33. člena Ustave RS glede upravičenega pričakovanja, pritožbeno sodišče poudarja, da se pravice kot institut materialnega prava uveljavijo z vložitvijo zahtevka. Upravni postopek na zahtevo stranke je na podlagi 127. člena ZUP uveden z dnem vložitve zahteve stranke. Šele na podlagi zahteve stranke se zavarovancu zahtevana pravica, ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev, prizna ali ne. V okviru sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja se pogoji za pridobitev posamezne pravice spreminjajo (načeloma se za zavarovance slabšajo), varovane pa so pravice, ki so zavarovancem priznane. Tudi sprememba ZPIZ-2B ni spremenila pravni položaj zavarovancev za nazaj, temveč za naprej. Določba 39.a člena ZPIZ-2 po mnenju pritožbenega sodišča ni v neskladju z Ustavo RS in se enako tolmači tako na pritožbenem kot revizijskem sodišču. Tako pritožbeno sodišče ne vidi razlogov za prekinitev postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti tega materialnega predpisa.

15. Navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena. Pritožbeno sodišče je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik, ki v pritožbi ni uspel v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP krije sam svoje stroške pritožbe.