Jedro

Sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravdno sposobnost stranke tudi v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano zamudno sodbo je prvostopno sodišče ugodilo zahtevku za plačilo dobavljene energije v višini 1.233,36 € z obrestmi in pravdnimi stroški.

Po prejemu zamudne sodbe je toženec vložil vlogo z dne 1.1.2008, naslovljeno predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožba zoper sodbo. Na poziv sodišča je predlog za vrnitev v prejšnje stanje dopolnil z vlogo z dne 5.2.2008. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je prvostopno sodišče s sklepom z dne 3.3.2008 zavrglo kot prepozen.

Pritožnik pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo obravnavanje in odločanje. Ugovarja zastaranje iztoževanih terjatev, ker se je do vložitve tožbe iztekel enoletni zastaralni rok. Meni, da bi tožeča stranka morala zahtevek uperiti zoper M. Z., ker je 17.9.2004 podpisal dovoljenje, da je ta oseba plačnik na odjemnem mestu K.... Pojasnjuje, da ima zdravstvene težave in jih dokumentira z izvedenskim mnenjem izvedenke psihiatrične stroke - prof. dr. M.... dr. med. Navaja, da mu je bil v kazenskem postopku med drugim izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki še traja, večkrat pa je bil hospitaliziran v Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Posledica njegovih psihičnih težav je njegov nekritičen odnos do okolja in obveznosti. Ne ve, ali je izpodbijano sodbo prejel sam, ali jo je prejel kateri od članov njegovega gospodinjstva. Zaradi psihičnega stanja se ni zavedal, da ga lahko zadenejo posledice molka. Za ves postopek in sodbo je izvedel šele, ko je sodbo prejel in mu je bilo na razumljiv način pojasnjeno, kaj zanj pomeni. Do zamudne sodbe je prišlo zaradi toženčeve bolezni in ne morebitne malomarnosti in pasivnosti toženca, zato je neupravičeno izgubil pravice, ki mu gredo kot stranki v postopku.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Nasprotuje ugovoru zastaranja in opozarja, da zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati.

Pritožba zoper zamudno sodbo ni utemeljena.

Toženec ne zatrjuje pravdne nesposobnosti v obdobju, v katerem se postopka udeležuje. Ocenil je, da je sposoben zastopati svoje pravice in interese v tem postopku, saj se postopka udeležuje; dne 3.1.2008 je za zastopanje pooblastil odvetnika. Predloženo izvedensko mnenje z dne 15.5.2007, ki je bilo izdelano zaradi ugotavljanja toženčeve delazmožnosti v oktobru 2006, ne daje podlage za ugotovitev toženčeve pravdne nesposobnosti. Diagnosticirane blodnjave motnje in osebnostne motnje ter mejne intelektualne sposobnosti je izvedenka presodila v smeri toženčevih sposobnosti za opravljanje dela. Opisane zdravstvene težave kažejo na občasne psihične motnje, ki so se v preteklosti z antipsihotično terapije relativno hitro umirile. Pritožbeno sodišče, ki po uradni dolžnosti pazi na pravdno sposobnost stranke v pritožbenem postopku, zato ugotavlja, da toženčeva pravdna nesposobnost ni niti zatrjevana, niti potrjena v predloženem izvedenskem mnenju. Dvom v toženčevo pravdno sposobnost se zato ne pojavlja in ni potrebno dodatno preverjanje toženčeve pravdne sposobnosti.

Ali je toženec rok za vložitev odgovora na tožbo zamudil iz upravičenega razloga, je predmet obravnave in odločanja v postopku s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je toženec vložil. Izdano zamudno sodbo pa toženec izpodbija s trditvijo, da je iztoževana terjatev zastarala in da je plačnica iztoževanih stroškov druga oseba, na katero je bila prenešena obveznost plačevanja stroškov dobavljene električne energije.

Pogoji za izdajo zamudne sodbe so zapisani v 318 čl. ZPP. Sodišče zamudno sodbo izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pritožnik ne zanika, da mu je bila tožba s pravnim poukom vročena, niti ne trdi, da je nanjo v 30 dnevnem roku odgovoril (spisovni podatki vročitev tožbe potrjujejo). Sklicuje se na zastaranje, to je prenehanje terjatve zaradi izteka zastaralnega roka, kar pa v pritožbenem postopku ne more biti upoštevano. Na zastaranje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti; nanj se mora sklicevati tožena stranka. Pravilno torej je, da prvostopno sodišče ob odsotnosti toženčevega ugovora zastaranja, ni presojalo eventualnega prenehanja terjatve zaradi izteka zastaralnih rokov.

Iz v tožbi vsebovanih dejstev nedvomno izhaja, da je toženec dolžan plačati stroške dobavljene električne energije. Tožeča stranka je navedla, da je toženec imetnik odjemnega mesta na naslovu K..., iz katerega je bil izvršen odjem elektrike v iztoževani višini. Dobavljena električna energija, ki je bila na osnovi toženčevega dovoljenja zaračunavana M. Z., je ostala neplačana. Dolžan jo je plačati toženec, ki je obveznost plačila neporavnanih računov prevzel z dovoljenjem z dne 17.9.2004. Na osnovi takega dejanskega stanja in 1. odstavka 1019. čl. Obligacijskega zakonika je prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da je toženec dolžan plačati dobavljeno energijo.

Tožbene trditve niso v nasprotju z računi, ki se glasijo na M. Z. in vsebino dovoljenja, ki ga je toženec podal dne 17.9.2004. V spisu so računi in dovoljenje označeni kot dokazi A 1 in A 7. Tudi ostali listinski dokazi (štirje opomini in zavrnitev opomina s strani M. Z. – dokazi A 2 - A 6) niso v nasprotju s trditvijo, da je zaradi neplačila obveznosti s strani M. Z. plačnik toženec.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. list RS, št. 26/99 – 52/07, ki se uporablja v skladu z 2. odstavkom 130. čl. ZZP-D – Ur. list RS, št. 45/08) pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. čl. v zvezi s I. odstavkom 154. čl. ZPP).