Jedro

Zakonodajalec ni predpisal standarda nepopravljive škode, temveč (zgolj) škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega upravnega akta, ki bi bila ob odpravi posledic na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu, za tožnika težko popravljiva (drugi odstavek 32. člen ZUS-1). Težko popravljivost škode je med drugim mogoče zatrjevati tudi z navedbami, da bi bilo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tožniku poseženo v sredstva, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih zakonskih obveznostih (na primer dolžnosti preživljanja otrok) oziroma v sredstva, potrebna za uresničevanje drugih bistvenih vidikov tožnikovega življenja in dela.

Zaradi izpodbijane odločbe ne bo prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki pritožniku zagotavlja sredstva za preživljanje. To pomeni, da preživljanje pritožnika in njegove družine ne bo ogroženo, s tem pa pritožniku ni uspelo izkazati poglavitnega zatrjevanega razloga za nastanek težko popravljive škode.

Pravica iz 49. člena Ustave RS namreč ne zagotavlja, da ima posameznik neodtujljivo pravico do opravljanja točno določenega poklica. Ta pravica zagotavlja predvsem pravico do proste izbire zaposlitve (poklica) in do enakih možnosti za njegovo dosego. V primeru odklonitve ponujenega primernega drugega delovnega mesta, morebitno prenehanje pogodbe o zaposlitvi tako ne bo posledica izpodbijane odločbe, temveč neposredna posledica pritožnikovih dejanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 0220-935/2021/39 (144-08) z dne 15. 4. 2022, s katero mu je bilo preklicano dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, stopnje tajnosti »ZAUPNO«, št. 3037/2014. Tožena stranka je opravila vmesno varnostno preverjanje za tožnika in ugotovila, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 263. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu je bila izrečena pogojna kazen 1 leta zapora s preizkusno dobo 2 let in denarna kazen. S tem pa je podan varnosti zadržek iz 27. člena Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP). Hkrati s tožbo je tožnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagal, naj sodišče do izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je menilo, da tožnik s svojimi navedbami ni izkazal nastanka težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe. Navedlo je, da z izpodbijano odločbo tožniku ne bo odpovedana pogodba o zaposlitvi in torej izpad prihodkov ni vzročno povezan z njo. Tožnik tudi ni izkazal, da ne bi mogel opravljati dela na drugem mestu, na katerem dostop do tajnih podatkov ni potreben. Tožena stranka namreč trdi, da bo tožnik premeščen na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi izobrazbi. Morebitna odklonitev drugega delovnega mesta ima lahko za posledico odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar pa bo v tem primeru to posledica tožnikove odločitve in ne izpodbijane odločbe. Tožnik tudi ni izkazal, da bo ogroženo njegovo preživljanje družine, poleg tega obstoji veliko delovnih mest kjer potrdilo o nekaznovanosti ni pogoj za njihovo opravljanje.

3. Zoper navedeni sklep je tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vložil pritožbo. V bistvenem navaja, da je pojasnil, da izvršitev izpodbijanega akta zanj pomeni težko popravljivo škodo, premoženjsko in nepremoženjsko, saj ne bi izpolnjeval več pogojev za opravljanje dela policista po pogodbi o zaposlitvi in mu bo ta odpovedana. S tem pa bo izgubil edino zaposlitev in sredstva za preživljanje. Drugega premoženja nima, s čimer bo posledično ogroženo preživljanje njegovega mladoletnega sina. Pritožnik sicer prejema od toženke mesečno bruto plačo v višini 1.800,00 EUR, vendar ta komaj pokrije njegove življenjske stroške. Zaradi izpodbijane odločbe ne bo mogel opravljati dela policista, ki zahteva dostop do tajnih podatkov, zaradi pravnomočne kazenske obsodbe pa tudi ne drugega dela, ki zahteva potrdilo o nekaznovanosti. Poleg tega odpoved pogodbe o zaposlitvi zanj pomeni uničenje ugleda z vidika posameznika kot policista. Navaja še, da ne obstoji delovno mesto policista, ki ne bi zahtevalo dostopa do tajnih podatkov, kar pomeni, da mu bo lahko ponujeno zgolj strokovno tehnično delovno mesto. To pa bi bilo v nasprotju s sodbo Pd 33/2021 z dne 20. 4. 2021, ki nalaga toženki, da pritožnika reintegrira na delovno mesto policista. Pritožnik tudi meni, da ni dolžan sprejeti drugega delovnega mesta, saj bi to poseglo v njegovo pravico do svobodnega opravljanja dela. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4. Toženka je na pritožbo odgovorila in v njej navedla, da pritožniku ne bo odpovedano delovno razmerje ob izvršitvi izpodbijanega akta, poleg tega pri premestitvi ni treba izvesti varnostnega preverjanja. Prav tako pritožnik prejema mesečno plačo v višini 1.800,00 EUR in njegovo preživljanje tako ni ogroženo, nadalje iz sodbe Pd 33/2021 z dne 20. 4. 2021 naj ne bi izhajalo, da pritožnik preživlja svojega mladoletnega otroka.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1 na tožnikovo zahtevo mogoče odložiti izvršitev izpodbijanega akta, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju o izdaji začasne odredbe mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej.1 Tožnik lahko torej upravičeno predlaga, da se nastanek take škode prepreči z izdajo začasne odredbe, če so za to izpolnjeni drugi zakonski pogoji (npr. njena težka popravljivost).

8. Ob tem je treba izhajati iz dejstva, da zakonodajalec ni predpisal standarda nepopravljive škode, temveč (zgolj) škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega upravnega akta, ki bi bila ob odpravi posledic na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu, za tožnika težko popravljiva (drugi odstavek 32. člen ZUS-1).2 Težko popravljivost škode je med drugim mogoče zatrjevati tudi z navedbami, da bi bilo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tožniku poseženo v sredstva, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih zakonskih obveznostih (na primer dolžnosti preživljanja otrok) oziroma v sredstva, potrebna za uresničevanje drugih bistvenih vidikov tožnikovega življenja in dela.

9. V obravnavanem primeru je pritožnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe s ciljem, da se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. V utemeljitvi kot bistven razlog za izdajo začasne odredbe navaja, da bo na njeni podlagi izgubil zaposlitev, s tem pa edini vir preživljanja sebe in svoje družine.

10. Pritožniku je uspelo izkazati, da je dostop do tajnih podatkov eden izmed pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu na katerega mora biti skladno s sodbo reintegriran, kar pomeni, da izguba dostopa do njih onemogoča opravljanje dela. Vendar pa mu ni uspelo izkazati, da bo sploh prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe. Tožena stranka skozi celoten postopek trdi (čemur pritožnik dejansko ne nasprotuje), da pritožnik ves čas prejema mesečno bruto plačo v višini 1.800,00 EUR in da mu bo ob morebitni nezmožnosti opravljanja sedanjega delovnega mesta (kot posledica izpodbijane odločbe) v vsakem primeru ponujeno drugo ustrezno delovno mesto, primerno njegovi izobrazbi. Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki pritožniku zagotavlja sredstva za preživljanje, sklenjene med pritožnikom in toženko, zaradi izpodbijane odločbe torej ne bo prišlo.

11. To pa pomeni, da preživljanje pritožnika in njegove družine ne bo ogroženo. Pritožniku torej poglavitnega zatrjevanega razloga za nastanek težko popravljive škode ni uspelo izkazati. Vrhovno sodišče še zavrača pritožbene navedbe, da bo s sprejetjem ponujenega drugega delovnega mesta poseženo v pritožnikov ugled kot policista oziroma v pravico do svobode dela in da ga zato ni dolžan sprejeti. Pravica iz 49. člena Ustave RS namreč ne zagotavlja, da ima posameznik neodtujljivo pravico do opravljanja točno določenega poklica, v tem primeru policista. Ta pravica zagotavlja predvsem pravico do proste izbire zaposlitve (poklica) in do enakih možnosti za njegovo dosego. V primeru odklonitve ponujenega primernega drugega delovnega mesta, morebitno prenehanje pogodbe o zaposlitvi tako ne bo posledica izpodbijane odločbe, temveč neposredna posledica pritožnikovih dejanj.3

12. Glede na pritožbene navedbe Vrhovno sodišče pojasnjuje še, da pravne posledice pravnomočne obsodbe niso v vzročni povezavi z izpodbijano odločbo in so tako navedbe, da ne more opravljati delovnih mest za katera se zahteva potrdilo o nekaznovanosti, neupoštevne za obravnavani primer.

13. Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe za odločitev niso bistvene, poleg tega pa niso podani razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

14. Pritožnik s svojo pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam trpeti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 147/2020 z dne 4. 11. 2020. 2 Tako Vrhovno sodišče na primer tudi v sklepu I Up 247/2021 z dne 23. 12. 2021. 3 Tožena stranka je z dopisom z dne 18. 7. 2022, ki ga je Vrhovno sodišče RS prejelo dne 22. 7. 2022, sporočila, da je pritožniku bilo ponujeno drugo delovno mesto, ki ga je tudi sprejel.