Jedro

Sodišče prve stopnje mora pri določitvi dolžine sodnega roka upoštevati, da roki ne smejo biti tako kratki, da izničijo učinkovitost pravice do izjavljanja v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča I U 1143/2018-12 z dne 28. 6. 2018 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi dejanj, s katerimi naj bi tožene stranke posegle v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka). V tožbi je tožnik zahteval ugotovitev, da so mu tožene stranke s tem, ko so mu dne 16. 5. 2018 na izpostavi Centra za tujce v Ljubljani ob približno 14.00 uri brez ustrezne pravne podlage odvzele prostost, zaplenile osebne stvari, nato pa so ga policisti prisilno odpeljali na letališče na Dunaju, da bi ga deportirali v Nigerijo, kršile njegovo pravico do prepovedi mučenja iz 18. člena Ustave, pravico do varstva osebne svobode iz 19. člena Ustave, pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva iz 21. člena Ustave, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave, pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave in 16. člen Ustave o začasni razveljavitvi in omejitvi pravic.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje v sklepu z dne 14. 6. 2018, v določenem roku (do 22. 6. 2018 do 10.00 ure) ni dopolnil nerazumljive tožbe.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ni mogel ravnati skladno z navedenim pozivom sodišča prve stopnje, saj mu je bil sklep z dne 14. 6. 2018 vročen šele 27. 6. 2018, torej po poteku roka za popravo tožbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi, vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek in toženi stranki naloži plačilo stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je pritožnika s sklepom z dne 14. 6. 2018 pozvalo, naj tožbo do petka 22. 6. 2018 do 10.00 ure v skladu s tretjim odstavkom 30. člena ZUS-1 dopolni s konkretno opredeljeno navedbo dopustnega predmeta upravnega spora, in sicer tako, da za vsako toženo stranko določno navede dejanje, s katerim je posegla v njegove človekove pravice. Po ugotovitvi, da pritožnik ni ravnal skladno z navedenim pozivom, je njegovo tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo. Po navedeni določbi namreč sodišče zavrže tožbo v primeru, ko je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče obravnavati, ob nadaljnjem pogoju, da tožnik tudi na poziv sodišča pomanjkljivosti ne odpravi, razen če sodišče spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen.

7. Pritožnik trdi, da tožbe ni mogel ustrezno dopolniti, saj mu je bil s tem povezan sklep sodišča prve stopnje vročen po poteku roka za popravo tožbe. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi zato sporno, ali je bila pritožniku z izpodbijanim sklepom odvzeta pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.1

8. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil pritožniku sklep z dne 14. 6. 2018 vročen dne 27. 6. 2018,2 torej po poteku roka za popravo tožbe.

9. Zato je jasno, da pritožnik tožbe v sodno določenem roku ni mogel popraviti. To pomeni, da mu z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (drugi odstavek 75. člena ZUS-1 in 8. točka prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

10. Glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe ni pravilna, s tem pa je bila po presoji Vrhovnega sodišča pritožniku odvzeta pravica, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča sodišče. 11. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep zaradi kršitve pravil upravnega spora razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (77. člen ZUS-1). Vrhovno sodišče na tem mestu zgolj opozarja, da mora sodišče prve stopnje pri določitvi dolžine sodnega roka upoštevati, da roki ne smejo biti tako kratki, da izničijo učinkovitost pravice do izjavljanja v postopku.3

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Ta se glasi: Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. 2 Navedeno je razvidno iz vročilnice, pripete listovni številki 30. 3 Ude, Betetto, Galič, Rijavec, Wedam Lukić, Zobec: Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 455.