Razkritje podatka o vpisu zdravnika v register zdravnikov

Datum

27.03.2025

Številka

07120-1/2025/134

Kategorije

Zbirke osebnih podatkov, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Sprašujete, ali je podatek o tem, da je zdravnik vpisan v register zdravnikov nevarovan osebni podatek, katerega je mogoče razkriti vsakomur (npr. preko javnega iskalnika zdravnikov, dostopnega na spletni strani zbornice). Navajate mnenja IP in menite, da je podatek o vpisu v register zdravnikov primerljiv s podatkom o obstoju licence zdravnika, ko je IP menil, da kadar zakon v javnem interesu določa pogoje za opravljanje določene dejavnosti oziroma poklica (ker npr. želi zagotoviti visoko mero strokovnosti), potem mora biti uporabnikom zdravstvenih storitev in drugim zainteresiranim subjektom omogočeno, da preverijo izpolnjevanje pogojev (npr. ali ima zdravnik na dan opravljene storitve podeljeno licenco za določeno strokovno področje).

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Po mnenju IP je objava osebnih podatkov o zdravnikih lahko dopustna, če je za to podana (vsaj) ena od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in je nabor posredovanih podatkov sorazmeren glede na namen objave (t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov). Iz Zakona o zdravniški službi ali Pravilnika o registru zdravnikov ne izhaja pravna podlaga za javno objavo podatkov iz registra, ni pa izključeno, da bi lahko bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji po 73. členu ZVOP-2 ali pa bi bilo razkritje določenega osebnega podatka dopustno po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), o čemer pa IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more presojati.

IP načeloma meni, da bi lahko obstajal javni interes za objavo podatkov o vpisu v register zdravnikov zgolj za določene kategorije zdravnikov in sicer pod pogoji, da: ima zdravnik licenco, da opravlja zdravniško službo ter da gre za kategoriji, katerih podatki ne predstavljajo varovane kategorije osebnih podatkov kot to izhaja iz mnenja IP št. 0712-673/2008/2 (koncesionarji kot izvajalci javnih služb ter posamezniki, ki kot zasebniki opravljajo dejavnost, če se osebni podatki nanašajo na izvajanje njihove dejavnosti).

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Kot navajate tudi sami, 10. člen Zakona o zdravniški službi (ZZdrS)[1] določa, da sme zdravnik samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s tem zakonom.

Zdravnik mora:

-imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija),

-biti vpisan v register zdravnikov,

-imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (licenca).

Vpis v register zdravnikov je nadalje urejen v členih 29-31 ZZdrS. Med drugim je določeno, da sme zdravnik začeti opravljati zdravniško službo z vpisom v register zdravnikov, ki ga vodi zbornica. O vpisu v register zbornica izda odločbo v upravnem postopku. V 31. členu ZZdrS pa je določeno, katere podatke vodi zbornica za vodenje registra zdravnikov.

S Pravilnikom o registru zdravnikov (v nadaljevanju: pravilnik)[2] so določeni pogoji za vpis in izbris iz registra zdravnikov ter postopek vpisa in izbrisa iz registra. 2. člen pravilnika določa, da vodi register Zdravniška zbornica Slovenije. Zbornica ravna s podatki registra v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 3. člen pravilnika določa, da z vpisom v register zdravnik postane član zbornice. V nadaljevanju je med drugim tudi določeno, kdo mora biti vpisan v register zdravnikov. Peti odstavek pa določa, da je v register prostovoljno vpisan zdravnik, za katerega članstvo v zbornici ni obvezno.

IP meni, da bi lahko bila objava osebnih podatkov o zdravnikih dopustna, če je za to podana ena od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in bi bil nabor posredovanih podatkov sorazmeren glede na namen objave (t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov). Iz ZZdrS ali pravilnika ne izhaja pravna podlaga za javno objavo podatkov iz registra. Kot je IP dodatno izpostavil v svojem mnenju št. 07120-1/2023/471 z dne 20. 10. 2023, ni izključeno, da bi lahko bili v posameznem primeru izpolnjeni pogoji po 73. členu ZVOP-2 ali po bi bilo razkritje določenega osebnega podatka dopustno po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).[3] V okviru svobode izražanja se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če med drugim javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika (7. točka drugega odstavka 73. člena ZVOP-2). Navedeno mora upravljavec v konkretnem primeru presoditi sam.

Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji skladno z ZDIJZ (glej zgoraj citirano mnenje 07120-1/2023/471, npr. ali se je v konkretnem primeru mogoče sklicevati na test interesa javnosti kot izjemo od siceršnjega varstva osebnih podatkov) IP prav tako ne more presojati v okviru nezavezujočega mnenja. Informacijski pooblaščenec je namreč drugostopenjski organ, ki odloča o pritožbi, in ni pristojen, da v fazi, ko mora odločati organ prve stopnje, odgovarja na konkretna vprašanja, ali je določen dokument informacija javnega značaja. Predlagamo vam, da za mnenje zaprosite Ministrstvo za javno upravo, IP pa vam v nadaljevanju podaja zgolj nekatere usmeritve.

Glede objave podatkov o vpisih zdravnikov v register je treba poudariti, da vpis v register zdravnikov ni obvezen, oz. je za nekatere zdravnike včlanitev v zbornico prostovoljna. Statut Zdravniške zbornice Slovenije[4] v 3. členu med drugim določa, da je članstvo v zbornici čast in obveza za vse, ki kot zdravniki delajo neposredno z bolniki na območju Republike Slovenije. Zdravniki, ki živijo v Republiki Sloveniji, pa ne delajo z bolniki, smejo biti člani zbornice, če tako želijo, in če sprejemajo pravice in obveznosti članov po tem statutu. Prav tako je mogoče, da so v registru zdravnikov vpisani zdravniki, ki dejansko nimajo licence (glej npr. drugi odstavek 3. člena pravilnika). Zato IP načeloma meni, da bi lahko obstajal javni interes za objavo podatkov o vpisu v register zdravnikov (pri tem se smiselno sklicujemo na razloge, ki izhajajo iz že objavljenih mnenj IP, npr. mnenje št. 0712-536/2007/2[5]) pod pogoji, da ima zdravnik licenco, da dejansko opravlja zdravniško službo ter da gre za kategoriji, katerih podatki ne predstavljajo varovane kategorije osebnih podatkov in smo ju izpostavili v mnenju IP št. 0712-673/2008/2 z dne 8. 9. 2008 – koncesionarji kot izvajalci javnih služb (ki predstavljajo zavezance za dostop do informacij javnega značaja) ter zasebniki brez koncesije, ki opravljajo dejavnost, če se osebni podatki nanašajo na izvajanje njihove dejavnosti (javnost podatkov o dejavnosti gospodarskih subjektov).

Iz navedenega izhaja, da z objavo podatkov o vpisih vseh zdravnikov v registru zdravnikov, kar bi hkrati predstavljalo tudi podatek o članstvu v zbornici, verjetno ne bi zasledovali javnega interesa na način, kot je IP navedel v mnenju IP, ki ga navajate v zvezi z javnostjo podatka o licenci zdravnika (št. 0712-536/2007/2 z dne 14. 6. 2007), oz. bi v tem primeru prevladali interesi varstva zasebnosti posameznikov.

V kolikor je za vas relevantno, vas napotujemo tudi na naslednje odločbe IP (odločbe so dostopne s pomočjo iskalnika na https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-značaja/iskalnik-po-odločbah/):

-odločba št. 090-245/2020/2 z dne 6. 11. 2020 glede vpisa ugovora vesti v imeniku zdravnikov,

-odločba št. 090-215/2022/6 z dne 2. 9. 2022 glede dostopa do podatkov o posameznem zdravniku ter

-odločba št. 090-178/2021/8 z dne 14. 7. 2021 glede presoje javnega interesa v konkretnem primeru.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS in 35/24.

[2]Uradni list RS, 67/22.

[3]Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.

[4]Uradni list RS, št. 65/94, 54/95, 64/96, 22/98, 113/00, 30/01, 43/02, 124/03, 34/04 in 23/08.

[5]Med drugim je tako IP poudaril, da če zakon v javnem interesu določa pogoje za opravljanje določene dejavnosti oz. poklica (ker npr. želi zagotoviti visoko mero strokovnosti), potem je logično, da mora biti uporabnikom zdravstvenih storitev in drugim zainteresiranim subjektom omogočeno, da preverijo izpolnjevanje pogojev (npr. ali ima zdravnik na dan opravljene storitve podeljeno licenco za določeno strokovno področje).