Jedro

Je pa utemeljena tožnikova graja odločitve sodišča prve stopnje, da je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške drugemu tožencu, ki so nastali do umika tožbe. Okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, namreč ne dajejo podlage za zaključek, da je drugi toženec upravičen do povračila vseh stroškov postopka. V skladu s sodno prakso, na katero se pritožba tožnika sklicuje, pritožbeno sodišče pa povzema, bi bil drugi toženec kot nujni sospornik upravičen do povrnitve vseh stroškov od tožnika (torej tudi tistih, ki so mu nastali do umika tožbe), če bi pripoznal tožbeni zahtevek, kar bi ob smiselni uporabi pravila iz 157. člena ZPP omogočilo uporabo četrtega odstavka 161. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbam se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu (II. in III. točka izreka) spremeni tako, da glasi: "Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti drugi toženi stranki njene pravdne stroške v višini 857,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po preteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Prva tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 2.522,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po preteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti na račun Okrožnega sodišča v Mariboru stroške v višini 857,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po preteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila."

II. V preostalem se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo predmetni pravdni postopek (I. točka izreka), naložilo tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku), da drugi toženi stranki (v nadaljevanju drugemu tožencu) v roku 15 dni povrne pravdne stroške v znesku 2.662,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), prvi toženi stranki (v nadaljevanju prvemu tožencu) pa, da tožniku v roku 15 dni povrne pravdne stroške v znesku 2.769,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Tožnik s pravočasno pritožbo izpodbija II. in III. točko izreka navedenega sklepa in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo, da je dolžan tožnik povrniti prvemu tožencu pravdne stroške, ki so nastali po umiku tožbe, te odločitve pa tudi ni obrazložilo oziroma navedlo razlogov in pravne podlage. V skladu s sodno prakso (VSL sklep I Cp 537/2019) pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške, ki so nastali po izpolnitvi zahtevka, saj sta bili obe neskrbni in sta soprispevali k nastanku nepotrebnih stroškov. Prvi toženec je tako sam odgovoren za nastale stroške po umiku tožbe, ko tudi ni navedel nobene pravno relevantne okoliščine ali dejstva. Prav tako graja odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške drugemu tožencu, ker le-ta ni dal povoda za tožbo. Toženca sta kot pogodbeni stranki sporne pogodbe nujna sospornika, tožnik je moral vložiti tožbo zoper oba, sicer ne bi tožil prave stranke in bi sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo že iz tega razloga. Drugi toženec je zaradi smiselne izpolnitve zahtevka na enak način dolžan trpeti lastne stroške postopka ter ni upravičen do povrnitve nastalih stroškov (tako VSL Sklep I Cp 2308/2018). Podrejeno pa še meni, da od umika tožbe dne 29. 3. 2019 naprej ni mogoče priznati stroškov od vrednosti spornega predmeta, temveč v skladu z veljavno Odvetniško tarifo za posamezno procesno dejanje v višini 100 točk oziroma polovico za pristop na narok in za pripravljalno vlogo. Prav tako sodišče prve stopnje od umika tožbe naprej prvemu tožencu ne bi smelo priznati 400 točk za vložene pripravljalne vloge, saj ni podal nobene pravno relevantne navedbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče navedeni sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Prvi toženec s pravočasno pritožbo zoper III. točko izreka navedenega sklepa prav tako uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je tožnik pred umikom tožbe dne 29. 3. 2019 vložil tožbo in štiri pripravljalne vloge, stroški tožnika po umiku tožbe pa so nastali po nepotrebnem. Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da prvemu tožencu ne prizna stroškov sestave odgovora na tožbo, odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe, prve pripravljalne vloge, pripravljalne vloge z dne 3. 12. 2018, pripravljalne vloge z dne 31. 3. 2019, pripravljalne vloge z dne 4. 4. 2019, saj je prvi toženec moral odgovoriti na vloge tožnika ter je imel do tega pravico. Sodišče prve stopnje je tožniku za prvi narok za glavno obravnavo dne 10. 4. 2019 priznalo 800 točk, prvemu in drugemu tožencu pa le 400 točk. Pritožuje se tudi glede odmere stroškov za drugega toženca. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno zaključilo, da naj bi prvi toženec neposredno izpolnil tožbeni zahtevek s tem, ko je po vložitvi tožbe v celoti plačal vse terjatve, ki jih je imel tožnik do njega. Predlaga, da pritožbeno sodišče navedeni sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožniku naloži povračilo vseh priglašenih pravdnih stroškov prvega in drugega toženca, tožniku pa priglašenih pravdnih stroškov ne prizna. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Tožnik je v predmetni zadevi uveljavljal ničnost posojilne pogodbe med tožencema z dne 2. 11. 2017, na podlagi katere se je na idealnem ½ deležu prvega toženca nepremičnine z ID znakom del stavbe XY vpisana hipoteka v korist drugega toženca. Zatrjeval je, da je bila posojilna pogodba simulirana z namenom preprečiti tožniku poplačilo njegovih terjatev do prvega toženca iz navedene nepremičnine, ki je edino premoženje prvega toženca.

6. Po umiku tožbe je sodišče prve stopnje na podlagi okoliščine, da je prvi toženec po vložitvi tožbe v celoti izpolnil vse svoje obveznosti do tožnika, štelo, da je s tem posredno izpolnil tožbeni zahtevek oziroma ga smiselno pripoznal, podlage za zaključek, da ni dal povoda za tožbo, pa tudi ni našlo. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP(1) odločilo, da je dolžan prvi toženec tožniku povrniti pravdne stroške, ki so mu nastali do umika tožbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje tej odločitvi sodišča prve stopnje in povzema 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. Nasprotno pritožbeno prizadevanje prvega toženca, torej da tožnik njemu povrne pravdne stroške, ki so mu nastali pred umikom tožbe, je neutemeljeno. Do povračila pravdnih stroškov v tem delu prvi toženec glede na navedeno ni upravičen, ali so bile vloge potrebne in ali jih je imel prvi toženec pravico vložiti, pa pri tem ni relevantno. Na odločitev v tem delu prav tako ne vpliva, ali je bil zahtevek utemeljen, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb prvega toženca, da je bil zahtevek neutemeljen, ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Nadalje je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 156. člena ZPP(2) naložilo tožniku, da prvemu tožencu povrne pravdne stroške, ki mu jih je sam povzročil in ki so nastali po umiku tožbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi navedeni odločitvi, čeprav meni, da ne gre za krivdno povzročene stroške. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje tudi po umiku tožbe nadaljevalo postopek, predstavlja naključje, ki se primerilo tožniku in je zato dolžan povrniti pravdne stroške, ki so tožencema nastali po umiku tožbe. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe tožnika, da je odločitev zmotna in neobrazložena, odločba VSL sklep I Cp 537/2019, na katero se sklicuje, pa v predmetni zadevi ni relevantna, saj obravnava stroške, ki so nastali v času med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe.

8. Je pa utemeljena tožnikova graja odločitve sodišča prve stopnje, da je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške drugemu tožencu, ki so nastali do umika tožbe. Okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa(3), namreč ne dajejo podlage za zaključek, da je drugi toženec upravičen do povračila vseh stroškov postopka. V skladu s sodno prakso, na katero se pritožba tožnika sklicuje(4), pritožbeno sodišče pa povzema, bi bil drugi toženec kot nujni sospornik upravičen do povrnitve vseh stroškov od tožnika (torej tudi tistih, ki so mu nastali do umika tožbe), če bi pripoznal tožbeni zahtevek, kar bi ob smiselni uporabi pravila iz 157. člena ZPP(5) omogočilo uporabo četrtega odstavka 161. člena ZPP(6).

9. Po navedenem je torej prvi toženec dolžan povrniti tožniku pravdne stroške, ki so mu nastali do umika tožbe, tožnik pa tožencema pravdne stroške, ki so jima nastali po umiku tožbe.

10. Prav tako je bilo v zvezi s pritožbeno navedbo obeh pritožnikov, da je bila tožba umaknjena dne 29. 3. 2019 (česar sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni pravilno upoštevalo), ter pravilno uporabo materialnega prava poseči v odmero stroškov. Iz spisa namreč izhaja, da je bila prvemu tožencu z odločbo Okrožnega sodišča Bpp 181/2018 z dne 27. 2. 2018 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v predmetnem postopku pred sodiščem prve stopnje. Navedeno pomeni, da je potrebno upoštevati določbe petega odstavka 17. člena ZOdv(7) ter drugega(8) in tretjega(9) odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Prav tako sodišče prve stopnje pri določitvi vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta v smislu tar. št. 18/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) ni upoštevalo, da vrednost odvetniške točke znaša 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT). Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da OT ne daje podlage za prizadevanje tožnika, da se od umika tožbe naprej ne prizna stroškov od vrednosti spornega predmeta, temveč za posamezno procesno dejanje v višini 100 točk oziroma polovico za pristop na narok in za pripravljalno vlogo, prvi toženec pa nima pravnega interesa, da graja tudi odmero stroškov drugega toženca.

11. Ob upoštevanju zgoraj navedenega in Zakona o sodnih taksah je tako priznati tožniku: 600 točk za sestavo tožbe (tar. št. 18/1 OT), 600 točk za sestavo prve pripravljalne vloge (tar. št. 19/1 OT), 450 točk za sestavo druge pripravljalne vloge (tar. št. 19/2 OT), 300 točk za sestavo tretje pripravljalne vloge (tar. št. 19/3 OT), 300 točk za sestavo četrte pripravljalne vloge (tar. št. 19/3 OT), 150 točk za zastopanje na naroku dne 12. 12. 2018 (tar. št. 20/3 OT), 34 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 2.434 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke na dan odmere (0,60 EUR) znaša 1.460,40 EUR, z 22 % DDV (321,29 EUR) in plačano sodno takso za postopek (741,00 EUR) pa 2.522,69 EUR; prvemu tožencu: 150 točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 4. 4. 2019 (tar. št. 19/3 OT), 150 točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 9. 5. 2019 (tar. št. 19/3 OT), 150 točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 3. 6. 2019 (tar. št. 19/3 OT), 150 točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 4. 7. 2019 (tar. št. 19/3 OT), 300 točk za zastopanje na naroku dne 10. 4. 2019 (tar. št. 20/1 OT), 75 točk za zastopanje na naroku dne 5. 6. 2019 (tar. št. 20/3 OT), 150 točk za zastopanje na naroku dne 10. 12. 2019 (tar. št. 20/2 OT), 25 točk za poročilo stranki (tar. št. 39 OT), 21,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 1.171,50 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke na dan odmere (0,60 EUR) znaša 702,90 EUR, z 22 % DDV (154,64 EUR) pa 857,54 EUR; drugemu tožencu: 300 točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 5. 4. 2019 (tar. št. 19/3 OT), 400 točk za zastopanje na naroku dne 10. 4. 2019 (tar. št. 20/1 OT), 150 točk za zastopanje na naroku dne 5. 6. 2019 (tar. št. 20/3 OT), 300 točk za zastopanje na naroku dne 10. 12. 2019 (tar. št. 20/2 OT), 21,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 1.171,50 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke na dan odmere (0,60 EUR) znaša 702,90 EUR, z 22 % DDV (154,64 EUR) pa 857,54 EUR.

12. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbam delno ugodilo in spremenilo sklep v izpodbijanem delu tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa ju zavrnilo kot neutemeljeni (2. točka 365. člena ZPP).

13. Tožnik je svoj položaj izboljšal za 700,91 EUR, toženec pa za 246,81 EUR, kar po mnenju pritožbenega sodišča glede na obseg izpodbijanja predstavlja primerljiv uspeh, zato vsak sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

(1)Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. (2) Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. (3) Sodišče prve stopnje je navedlo, da zaradi umika tožbe ni več mogoče razpravljati o utemeljenosti tožbenega zahtevka kot predhodnem vprašanju za odločanje o stroških postopka ter da ni mogoče šteti, da je drugi toženec dal povod za tožbo. (4) VSL Sklep I Cp 2308/2018 z dne 16. 1. 2019. (5) Če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. (6)Za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. (7) Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični. (8)Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upošteva stroške iz prejšnjega odstavka, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. (9) O višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.