Jedro

S sklepom, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, postopek ni pravnomočno končan.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Predlagateljica je pri upravnem organu dne 27.1.1993 vložila zahtevo za denacionalizacijo in upravni organ je njeno zahtevo odstopil v reševanje sodišču. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je predlagateljica prepozno vložila zahtevo za denacionalizacijo in jo je zavrglo.

Prosti sklepu sodišča prve stopnje se je pritožila predlagateljica in sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije vložilo revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga, naj revizijsko sodišče ugodi reviziji in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba zavreči zahtevo, ki je bila pri upravnem organu sicer vložena pravočasno, vendar je potem, ko jo je upravni organ odstopil sodišču, na sodišče prišla prepozno.

Sodišče prve stopnje je revizijo na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, Ur.l. SFRJ, št.4/77 do Ur.l. RS, št. 55/92 v zvezi s prvim odstavkom 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99) poslalo predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Zakon o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86) v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če z zakonom ni drugače določeno. Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977, pa v prvem odstavku 400. člena, ki ga tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije navaja v svoji reviziji, določa, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Določba drugega odstavka 56. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), po kateri je zoper odločitev sodišča druge stopnje dovoljena revizija, ima le naravo specialnega pravnega pravila nasproti splošnemu pravnemu pravilu 34. člena Zakona o nepravdnem postopku (po katerem revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače).

Vse to je seveda znano tudi vlagatelju revizije, Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki je v sodnih postopkih zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, za katere to določa zakon (prvi odstavek 1. člena Zakona o državnem pravobranilstvu, v nadaljevanju ZDPra); v obravnavanem primeru prvega nasprotnega udeleženca, to je Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, to določa novelirani četrti odstavek 60. člena ZDen (15. člen ZDen-B). Državni pravobranilec pri tem opravlja vsa procesna dejanja, kot jih je v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec (9. člen ZDPra), njegov samostojni položaj nasproti subjektu, ki ga zastopa v sodnem postopku, pa je jasno opredeljen v 8. členu ZDPra. Odločitev za vložitev revizije kot procesno dejanje je bila torej odločitev vlagatelja revizije in posledica njegove (strokovne) presoje.

S sklepom, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, postopek ni pravnomočno končan. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP/77 revizijo zavrglo, ker že sodišče prve stopnje ni uporabilo zakonskega pooblastila za tako odločitev (prvi odstavek 389. člena ZPP/77), čeprav bi mu uporabo tega določila narekovala deklarirana nujnost denacionalizacijskega postopka.