Jedro

Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zato jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno.

S prejemom sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine sta bila predlagatelja seznanjena, da je postopek zaključen, zato bi morala v roku 15 dni zahtevati povračilo stroškov postopka, ki so v zvezi s tem delom predloga nastali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo predlagateljev za povračilo stroškov postopka v zvezi z vzpostavitvijo etažne lastnine.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta predlagatelja, ki uveljavljata pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarjata, da sta podala enoten predlog za vzpostavitev etažne lastnine ter zahtevek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu ... Postopek bo po njunem prepričanju zaključen šele takrat, ko bo vzpostavljena etažna lastnina na obeh stavbah in določeno pripadajoče zemljišče k stavbam. Sodišče mora vzpostaviti tako etažno lastnino kot določiti pripadajoče zemljišče k stavbi v etažni lastnini. Dejstvo, da sodišče enotni predlog razbije na več postopkov, ne pomeni, da je zadeva zaključena in da je potekel rok za priglasitev stroškov. Sodišče prve stopnje je narok opravilo 21. 3. 2013. Na naroku je vsem prisotnim predočilo, da se vzpostavlja etažna lastnina na stavbi z identifikacijsko številko ... Narok ni bil zaključen, ampak je bil sprejet sklep, da se preloži na nedoločen čas. Že 25. 3. 2013 pa je sodišče izdalo sklep o vzpostavitvi etažne lastnine. V obrazložitvi sklepa ni pojasnilo, zakaj ni sledilo svojemu sklepu z dne 21. 3. 2013. Predlagatelja sta tako utemeljeno menila, da bo sodišče – glede na sklep o preložitvi naroka – slednjega še opravilo. Sklep o tem, da se narok preloži na nedoločen čas, je sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano in ga lahko spremeni, vendar pa mora o tem stranke ustrezno obvestiti. Tega v konkretnem primeru ni bilo, zato je za predlagatelja sledil sklep presenečenja. Prvostopenjsko sodišče bi, če bi menilo, da je zadeva zrela za odločanje, 21. 3. 2013 sprejelo sklep, da se narok zaključi. V tem primeru ne bi bilo dvoma, da naroka ne bo. Ni logično, da je sodišče narok preložilo, čez nekaj dni pa izdalo sklep. Ker sodišče pritožnikov s spremembo procesnega sklepa ni seznanilo, jima ni omogočilo izjasnitve v zadevi oz. priglasitve stroškov postopka. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevku za povrnitev stroškov. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno gradi na uporabi določbe 163. člena ZPP, ki ureja vprašanja v zvezi s časovnimi opredelitvami zahtevkov za povračilo stroškov postopka. O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. O posameznih zneskih se ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka. Gre za izjemo od načel ustnosti, neposrednosti in javnosti, pa tudi načela obligatornosti glavne obravnave. Sodna praksa šteje, da odločanje o pravdnih stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba tudi nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.(1)

5. Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljavljati. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja, oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zato jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno.(2) Za prav takšno situacijo gre v obravnavani zadevi. Povsem nepomembno je dejstvo, da je sodišče na naroku 21. 3. 2013 sprejelo sklep o njegovi preložitvi na nedoločen čas. Bistveno je, da je sodišče 25. 3. 2013 izdalo sklep o vzpostavitvi etažne lastnine, ki je postal pravnomočen 9. 5. 2013, predlagatelja pa sta ga prejela 8. 4. 2013. Od tega datuma je – v skladu z določbo 163. člena ZPP – pričel teči 15-dnevni rok za priglasitev stroškov. S prejemom sklepa sta bila predlagatelja seznanjena, da je zadeva v zvezi z vzpostavitvijo etažne lastnine zaključena, saj je bilo o njunem predlogu odločeno, zato sta lahko povsem logično sklepala, da sodišče, kljub sprejetemu sklepu o preložitvi naroka, le-tega ne bo opravilo. V pritožbi pravilno razlogujeta, da sodišče na sklepe procesnega vodstva ni vezano in jih lahko spremeni ter se odloči za drugačen potek postopka, kar se je v obravnavani zadevi tudi zgodilo. Nobenega razloga ni, da bi sodišče o spremenjeni odločitvi posebej seznanjalo udeležence postopka, saj ustrezno seznanitev predstavlja že sam sklep o vzpostavitvi etažne lastnine, s katerim je bilo odločeno o predlogu pritožnikov. Zato so neutemeljena pritožbena razlogovanja o sklepu presenečenja, kršitvi pravice do izjasnitve, pa tudi o vseh preostalih zatrjevanih kršitvah ustavnih pravic. S prejemom sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine sta bila predlagatelja seznanjena, da je postopek zaključen, zato bi morala v roku 15 dni zahtevati povračilo stroškov postopka, ki so v zvezi s tem delom predloga nastali. Sodišče je zato njun predlog za povračilo stroškov, ki sta ga vložila skorajda dve leti po prejemu sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine, pravilno zavrglo.

6. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, podane pa tudi niso kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj Betetto N. in drugi: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga.

Op. št. (2): Ibidem.